Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sre, 28. septembra |
Aleteia logo
Blogi
separateurCreated with Sketch.

Iskati Gospoda v kaosu

shutterstock_1111150124.jpg

Joaquin Corbalan P I Shutterstock

Marko Rijavec - objavljeno 06/05/22

Konec s površnostjo

Nujno je iz prazničnega in izrednega enkrat spet stopiti v vsakdanje, se spet vrniti na tisto razburkano jezero (Jn 6,18), polno preizkušenj in vsakodnevnih težav, “ni praznik, predragi mi, naše življenje,” piše pesnik, življenje je delovni dan, na čolnu in z mrežami v rokah. In je hkrati nevarna vrnitev v vsakdanjost, lahko namreč živimo, kakor da se ni nič zgodilo, kakor da je vse kakor prej, nevarno je, da bi ostali na gladini, na površju stvari in dogodkov – da ne bi razumeli. Tam ni rib, ni življenja. “Tisto noč niso nič ujeli.” (Jn 21,3)

DUREZZA DI CUORE, CUORE, MANO;
Preberite še:Blagor nepopolnim

Neznani svet

Razumemo, zakaj? To jezero, ujeto med okoliške vrhove, se zlahka vznemiri, razburka, in tako je tudi s človekom, ki živi na gladini, že najmanjša sapa mu zaziblje čoln. Toda površnost (ali bolje površinskost) nam je očitno vendarle dovolj všeč, da ostajamo pri njej, morda tudi zato, ker smo preprosto navajeni nanjo, na gladini je vse tako lahko in preprosto in črno-belo, veliko drugače je, če se enkrat potopimo podnjo, tam je neki novi, živi in kompleksni svet, ki ga ne poznamo – in se ga zato bojimo. In izogibamo. Izogibamo se težkih vprašanj in tišine, v kateri se rojevajo, tam je polno negotovosti, neznanosti, tudi nemoči in krhkosti, morda pa smo tudi zato tako strašansko obsedeni z zunanjostjo, s podobo, priznanji, z vidnimi in izmerljivimi stvarmi. Lepo se je zdeti samemu sebi močan tudi, ko nisi.

Toda ostajati na plitvem je, kot že rečeno, nevarna stvar, drugače povedano: če ne razumemo stvari, če se ne trudimo v vsakdanjost postaviti pomembnega “zakaj”, se tako zlahka prevrne naš čoln. “Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus,” (Jn 21,4). Vznemirjeno, ne samo vznemirljivo življenje, živimo tam, življenje brez miru in brez odgovorov, kjer ni vprašanj, tudi odgovorov ni, je samo blodenje, samo nerodovitni trud, porabljanje moči v prazno.

Skok v vodo

Vsakdanjost je prepojena z vprašanjem: “Otroci, imate kaj hrane?” In priznati si svojo resničnost: “Nič,” (Jn 21,5), to je prvi korak v globino, takrat slišimo: “Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli,” (Jn 21,6). Začnemo iskati – in spoznamo Gospoda. On je na robu naše vsakdanjosti ne le s pomembnimi vprašanji, temveč s še pomembnejšim, s hrano za naše utrujeno srce: “Ko so stopili na kôpno, so na tleh zagledali žerjavico in na njej ribo ter kruh,” (Jn 21,9).

Da je življenje nekaj več od tega, kar živimo, spoznamo, kadar smo sposobni poslušati, razmišljati, se poglobiti. Iskati Gospoda v svojem kaosu. Skočiti pod gladino tako kot Peter (Jn 21,7), tako pridemo do kopnega, do trdnosti, do miru, tako je tam, kjer je Gospod.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 70, številka 17.

Tags:
osebna rastpreizkušnje
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.