Barcelona je prestolnica in največje mesto v pokrajini Katalonija na severozahodu Španije. To je edinstven del države, saj ima svoj jezik, katalonščino, in posebno politično avtonomijo.
Mesto je priljubljen cilj za popotnike, ki iščejo sonce, dobro hrano in kulturo, obenem pa je skupaj z okolico privlačno tudi za romarje.
Sagrada Familia, bazilika Svete družine
Najbolj priljubljena verska znamenitost v Barceloni – morda kar v vsej Španiji – je prav gotovo osupljiva bazilika Svete družine. Edinstvena je zato, ker se gradnja te še vedno nedokončane stavbe financira izključno z zasebnimi darovi in vstopninami, ki jih vsako leto plača na milijone obiskovalcev.
Leto dni po začetku gradnje, 1882, je projekt prevzel mladi arhitekt, domačin Antoni Gaudí, ki je svetišču posvetil vse svoje življenje. Vanj je vnesel svojo edinstveno sodobno arhitekturno in gradbeno vizijo, ki jo zaznamujejo elementi gotike in secesije, v projekt pa je vključil tudi svoji drugi dve strasti, naravo in vero.
Gaudí je pokopan v kripti svetišča, zanj pa je že odprt beatifikacijski postopek.
Druge cerkve v Barceloni
V starem mestnem jedru, znanem kot Gotska četrt,stoji barcelonska stolnica. Posvečena je sv. Evlaliji, mladi devici, ki je v rimskem obdobju v Barceloni prestala mučeništvo. Stolnica je bila zgrajena med 13. in 15. stoletjem.
Svetišče je osupljiv primer srednjeveške gotske arhitekture in predstavlja ostro nasprotje sodobni baziliki Svete družine, ki stoji nedaleč stran.
Drugo gotsko cerkev, prav tako edinstveno, najdemo v četrti Ribera. Santa Maria del Mar (Marija, morska zvezda) je bila zgrajena v letih med 1329 in 1383, ko je bila Katalonija mogočna pomorska in trgovska sila.
Z vseh strani v mestu je na vrhu griča nad Barcelono dobro vidna še ena znana cerkev: uradno se imenuje spokorni tempelj Presvetega Jezusovega srca, domačini pa jo preprosto imenujejo Tibidabo, po vzpetini, na kateri stoji.
Čeprav se zdi, da je Tibidabo še ena gotska cerkev, je bila v resnici zgrajena v prvi polovici 20. stoletja. Zgrajena je na dveh ravneh: sestavljata jo kripta in glavna cerkev, ki sta obe čudovito okrašeni.
Izlet na vrh griča, ki je mogoč s podzemnim dvigalom ali žičnico, obiskovalcem nudi izjemne razglede na mesto in Sredozemsko morje.
Druge cerkve, ki jih v Barceloni ne smemo zamuditi, so še Sant Pau del Camp (Sv. Pavel na podeželju), Basílica de Santa María del Pi (Bazilika sv. Marije pri storžu) in Reial Monestir de Santa Maria de Pedralbes (Kraljevi samostan sv. Marije iz Pedralba). Za ogled nekaterih od teh cerkva je treba plačati vstopnino.
Montserrat
Približno 50 kilometrov severozahodno od Barcelone leži znamenita benediktinska opatija Montserrat, ki že več kot 700 let predstavlja duhovno srce Katalonije.
Samostan stoji sredi razgibane gorske verige Montserrat (kar v katalonščini pomeni “nazobčana gora”).
Kdor je že obiskal Barcelono, je gotovo prepoznal vpliv sedimentnih kamnin na Gaudija v njegovem delu na pročelju bazilike Svete družine.
Turisti in romarji prihajajo z vsega sveta, da bi raziskali gorovje in tamkajšnja puščavniška bivališča, predvsem pa zaradi češčenja kipa Črne Marije. Veliko legend in izročil obstaja o tem, kako je leseni kip prispel na to območje, tu pa so zabeležili tudi neštete čudeže in milosti.
Preblažena Devica je upodobljena kot kraljica z Detetom Jezusom v naročju. V desni roki drži kroglo, ki predstavlja vesolje in stvarstvo. Kristus v levi roki drži borov storž, znamenje plodnosti in večnega življenja, z desno roko pa blagoslavlja romarje.
Eden od znanih obiskovalcev tega kraja je bil sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitskega reda ali Družbe Jezusove. Nekoč je bil vojaški častnik, leta 1521 pa mu topovska krogla med bitko močno poškodovala nogo. Med okrevanjem je prebiral evangelije in življenja svetnikov. Ko je ozdravel, se je odločil, da bo poromal v Sveto deželo.
Marca 1522 se je ustavil v opatiji Montserrat. Tu je svoja lepa oblačila podaril ubogim, si oblekel oblačilo iz vrečevine ter izročil svoj meč in bodalo.
Manresa
Iz opatije Montserrat je sv. Ignacij nadaljeval pot do okoli 22 kilometrov oddaljene Manrese, ki leži na na bregu reke Cardoner. V Manresi je ostal približno leto dni.
Med bivanjem v Manresi je sv. Ignacij veliko časa posvetil molitvi v jami. Naučil se je razločevati dobre in slabe duhove, kar ga je navdihnilo za pripravo Duhovnih vaj, temeljnega kamna ignacijanske duhovnosti.
Nedaleč stran stoji velika bazilika, Basilica Santa Maria De La Seu, najznačilnejša cerkev Manrese.
Montserrat in Manresa sta iz Barcelone zlahka dostopna z javnim ali zasebnim prevozom. Vožnja po čudovitem španskem podeželju je prijeten enodnevni izlet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
