Zgodba o nenavadnem čeveljcu kneginje in svetnice Eme (Heme) Krške, dobrotnice, zaščitnice revnih in otrok, ki je bila v 13. stoletju razglašena za blaženo, leta 1938 pa jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico, se je stoletja iz roda v rod prenašala med Mokronožani. Po 120 letih se je Hemin čeveljc vrnil v Mokronog.
Pripoved o mokronoškem Heminem čeveljcu se začne v 15. stoletju, času, ko je bilo češčenje koroške svetnice, ki je imela posestva tudi na današnjem slovenskem ozemlju in se je tu pogosto zadrževala, na višku.
Romar naj bi čeveljc s Koroške prinesel v Mokronog, vanj pa so obuli leseni kip svetnice v kapeli mokronoškega gradu. Tam je ostal do leta 1902, ko je baron Ludjevit Berk grad prodal, se preselil na Koroško, s seboj pa odnesel tudi Hemin čeveljc. A še pred tem je obljubil takratnemu mokronoškemu župniku Janezu Virantu, in to tudi zapisal, da po njegovi smrti čeveljc pripada mokronoški cerkvi.
Po baronovi smrti pa ga je njegova žena podarila krškemu samostanu, danes ga hrani avstrijski Škofijski muzej sakralne umetnosti v Krki.
Mojster Vodeb je čevelj izdeloval 38 ur
Med Mokronožani se je zgodba o Heminem čeveljcu širila iz roda v rod. Pred desetletjem je o “zgodbi o Heminem hoduljastem podčevlju” pisal Stane Peček v knjigi Zgodbe iz Mokronoga, češ da “še ni bilo Mokronožana, ki bi dediče ali sedanje cerkvene ljudi v Krki spomnil na obljubo barona Berga”.
Julija 2020 pa se je ekipa entuziastov iz Mokronoga na pobudo nedavno umrlega mokronoškega kulturnika Staneta Pečka odpravila v Krko in sprejeli so odločitev, da naredijo repliko čeveljca.
Izdelal jo je ljubljanski čevljarski mojster Vladimir Vodeb; do ureditve mokronoškega obrambnega stolpa, kjer bo replika Heminega čeveljca dobila stalno mesto, bo vitrina s čeveljcem pod prižnico v župnijski cerkvi sv. Egidija.
Slovesno bodo čeveljc umestili v vitrino v petek, 13. julija, s koncertom Nuše Derenda, tenorista Jerneja Žagarja in organistke Ane Mavrič.
