Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Priljubljena voditeljica, ki zaigra na harmoniko, kot bi bilo to peresno lahko. Poleti jo po uspešni sezoni Zimskega pozdrava čaka snemanje Poletnega pozdrava.
Povrh vsega je Darja Gajšek pevka, radijska voditeljica, ljubitelje narodnozabavne glasbe vsak začetek tedna prebuja na Radiu veseljak, ob tem pa je še učiteljica petja v svoji pevski šoli v Poljčanah in Celju. Njena štiriletnica Ema uživa, ko mamico opazuje na televiziji. Darja je za Aleteio odstrla kar nekaj zanimivosti o otroštvu, družini in pogledu na vero.
Ste vpadljiva ženska, ki zna peti, suvereno voditi oddaje, znate navdušiti ljudi s svojimi nastopi. Je bilo že od otroštva tako, ste bili vedno v središču?
Nisem bila deklica, ki bi silila v ospredje. Vedno pa sem nekako dobila solistične vložke. Od petega leta ekstremno rada pojem, plešem, igram. Delo jemljem kot poslanstvo; pomembno mi je, da pridem do ljudi, ki odprejo srca za mojo glasbo. Če je energija srčna, pride med ljudi in tedaj se ni treba siliti v "špico".
Nastopate od svojega 17. leta, na odrih ste kar zavidljivih 15 let. Se spomnite prvega nastopa?
Prvi večji nastop sem imela pri 12 letih. Dobila sem pet tisoč tedanjih tolarjev, ki sem jih zapravila za sladoled. Občutek, ko si na odru, zasvoji; gre za vzajemen odnos publike in nastopajočega.
S čim vas bližnji lahko najbolj navdušijo?
Moj največji navdih je moj mož, ki je izredno intelektualen človek. Pa moje desetletne učenke, ki mi na uro petja prinesejo štrudelj, ki so ga same spekle.
Na urah petja je verjetno pomemben tudi sam odnos oz. vzdušje, ki ga zgradite med vami …
Glede na to, da imam zasebno šolo petja, lahko izhajam iz učenca. Pojemo pesmi, ki so učencem všeč, ki jim ležijo glede na barvo in višino glasu, seveda pa izhajam iz tehničnih etud, s katerimi razvijamo pevske tehnike.
Ko so učenci utrujeni oz. v prevelikem stresu zaradi šole, tudi glas ni dovolj stabilen in telo v tehničnem smislu ne zdrži. Zato včasih celo uro porabimo za to, da se pogovarjamo. Če imajo učenci pri šolskih predmetih slabe ocene, se z njimi tudi učimo.
Dandanes je vse načrtovano, otroci so vpeti v konstrukt in morajo hitro dojemati stvari. Zato ne razvijajo časa zase. Vsakemu bi priporočala obiske lutkovnega gledališča, petje, igranje instrumenta oz. neko dejavnost, ki spodbuja tisto, kar ni ritual.
Po tridesetem marsikdo naredi obračun s preteklostjo, s svojim ravnanjem, odnosom do ljudi, življenja. Kaj ste spoznali vi?
Da, prihajam v Kristusova leta. Imam "luštno" življenje. Uživam v materinstvu in zakonu – za to sem bila poslana na svet in sem izredno hvaležna. Pri 28 letih sem postala mama, pri 29 žena.
Nisem človek, ki bi se ozirala nazaj. Življenje je kratko, minljivo in vedno je treba gledati naprej, a ne predaleč. Vprašati se je treba, kaj lepega bomo naredili danes ali naslednji teden, npr. ali obstaja možnost za družinski izlet.
Trenutno našo družino okupira obnova oz. gradnja hiše. Sicer pa razmišljam o tem, kakšna žena in mama želim biti in kakšen odnos naj gradim z Emo. S stvarmi znotraj sebe obračunavam sproti.
Kakšna je vaša štiriletnica?
Je umirjena, inteligentna, vztrajna deklica in zelo lepo jo je gledati, ko vztraja pri svojih projektih. Vedno najde rešitev in naredi do konca.
Kaj najraje počneta skupaj?
Skupaj riševa, se sprehajava, sestavljava sestavljanke, pečeva piškote, bereva knjige. Za veliko noč mi je pomagala v celoti speči potico; tudi orehe je mlela, valjala, zvijala. Sama si je zaželela pisati črke in številke, tako da imamo tudi urice, ko pišemo in se kaj finega naučimo.
Ali že pozna kakšno vašo skladbo?
Pozna vse moje pesmi. Zelo rada si pogleda spot S teboj živim, kjer nastopa tudi sama. Želi pa si tudi svojo harmoniko.
Kakšno pa je življenje z možem Alenom, kondicijskim trenerjem? Ali njegovemu poklicu primerno vsak dan vstajata ob 5.00 in odtečeta 10 kilometrov?
Res je, Alen je kondicijski trener v NK Celje, po izobrazbi pa sicer profesor športne vzgoje in fizioterapevt. Dvakrat na teden skušava ob najinih natrpanih urnikih obiskati fitnes, da se bolje počutiva, ali teči vsaj nekaj kilometrov.
Najina služba nosi veliko odgovornosti. Ko sprejmem velike projekte, sem nenehno v stresu, zbujam se sredi noči in se sprašujem, ali stvari "štimajo" oz. ali smo naredili kaj narobe. Zato skušam v življenje vnašati dejavnosti, ki mi pomagajo malo bistriti misli in glavo.
Ima mož glasbeni posluh?
Zase sicer pravi, da ni pevec. A jaz slišim, da ima posluh in ritmičnost, le vokalnega aparata nima razvitega. Ima pa rad glasbo. Z njim bi zelo rada zapela v duetu. Tudi najina Ema ima posluh. Včasih jo na njeno željo vzamem na ure petja in tam osredotočeno posluša ter vpija kot goba.
Nekateri pravijo, da je vseeno, ali imaš nadet poročni prstan ali ne. Kaj vam pomeni poroka, zakaj ste se odločili za ta korak?
Z Alenom sva se poročila civilno in cerkveno. Na cerkveni poroki je bil zame poseben trenutek, ko sem se skozi cerkev sprehodila do oltarja, kjer me je čakal mož. Ob poroki smo imeli še krst za Emo. Teh lepih občutkov ne bi zamenjala za nič na svetu.
Spremljate kakšno vplivno osebo iz katoliškega sveta?
Poznam številne katoliške eminence, na primer Martina Goloba in del njegove družine. Zelo ga cenim in spoštujem. Je moderen, dostopen, srčen, iskren in zares je super, kar počne. Človek vidi, da to, kar govori, zares tudi živi.
Kakšen imate odnos do vere?
Trdno verjamem, da se vsak zateče k veri, vsaj takrat, ko mu gre kaj narobe. Vera nam nudi mentalno oporo, vzpodbudo in moč. Če delamo dobro sočloveku in živimo po zapovedih ter ne želimo slabega drugim, se nam bo to vrnilo v enaki obliki.
Osebno sem verna, doma imamo Sveto pismo in ga redno prebiram. Z Emo ob večerih kdaj beremo tudi otroško Sveto pismo s slikami. V njem so res lepe zgodbe, za otroke je še posebej zanimiva Stara zaveza. Vsako leto postavljamo tudi jaslice in barvamo pirhe.
Ste zavedna Slovenka in v čem?
Slovenka sem po dolgem in počez. Ponosna sem na deželo Slovenijo, ki ima na tako majhni površini vse lepote tega sveta. Žalostna sem le, ker se tukaj živeči tega ne zavedamo. Šele ko gremo v svet, spoznamo, na kako lepem koščku sveta živimo. Sloveniji sem posvetila tudi dve skladbi, in sicer Lepa si Slovenija in Domovina ena je.
Kateri je vaš najljubši slovenski kotiček?
Živimo v Celju, mojem najljubšem mestu. Ponuja nam vse, sprehod k Celjski koči, igro v parku, plavanje v mestnem bazenu. Prav vesela sem, da sem postala Celjanka. Poleg Celja pa je moj najljubši kotiček Bovec.
Zanimivo je videti, kako raznoliki smo Slovenci in koliko različnih narečij ter naravnih geografskih danosti imamo, a smo v svojem bistvu vsi enaki. Smo preprosti ter izjemno veliki garači in znamo stopiti skupaj ne glede na to, kaj nas razdvaja.
Katera je vaša najljubša slovenska skladba?
Ljuba mi je Avsenikova Sanjam o domovini, Pravljica o mavričnih ljudeh od skupine Šank Rock ter Ena želja Simone Weiss.
