Večina izmed nas si občasno privošči kakšen koktejl, kozarec vina ali vrček piva. Toda ali ste se kdajkoli vprašali, kje potegniti črto? Katera je zgornja meja uživanja alkohola, če želimo, da naše pitje ostane odgovorno?
Na prvi pogled se zdi, da za katoličane na to vprašanje ni neposrednega odgovora. Katekizem je o tej temi zelo nejasen, pravi le:
Krepost zmernosti nas razpoloži za to, da se izogibamo vsem pretiravanjem, zlorabi jedi, alkohola, tobaka in zdravil. Tisti, ki v stanju pijanosti ali čezmernem opoju hitrosti ogrožajo varnost drugega ali svojo lastno varnost na cestah, na morju ali v zraku, si nakopljejo veliko krivdo. (2290)
Vemo torej, da bi morali vaditi zmernost in ne piti do točke, ki ni več varna. Obstaja pa veliko stopenj med “nikoli nobenega alkohola” in “nevarno ravnjo uživanja alkohola”. Kdaj vemo, da moramo nehati?
Točka veselja
Izkazalo se je, da nam nekaj modrih nasvetov o odgovornem pitju alkohola lahko posreduje največji od vseh teologov, sveti Tomaž Akvinski.
Nekoč je zapisal: “Hinc bibere usque ad hilaritatem per se quidem non est illicitum.” V prevodu naj bi to pomenilo nekaj takega kot: “Zato pitje do meje veselja samo po sebi ni prepovedano.”
To je za nas pravzaprav zelo koristno vodilo. “Veselje” pri tem pomeni brezskrbnost in radostno zabavo.
Če pijemo “do točke veselja”, to lahko pomeni rahlo brnenje v glavi ali občutek rahle “opitosti”. Ta stopnja uživanja alkohola je lahko dober način, da druženju dodamo malce veselja in topline.
Če pa pijemo mimo “točke veselja” – da torej postanemo preveč brezskrbni ali celo izgubimo samonadzor, smo šli predaleč. Takrat uporaba alkohola postane nezmerna.
Pravilo svetega Tomaža Akvinskega imamo lahko v mislih, ko si bomo v letošnjem poletju (in kadarkoli v letu, seveda!) s prijatelji privoščili alkoholno pijačo.
Vsekakor uživajte ob kozarcu vina s prijatelji ali ob vrčku piva s svojim sodelavcem. Upoštevajte le, ali vaše uživanje alkohola zabavi dodaja brezskrbnost, in bodite pozorni, da se boste resnično ustavili na “točki veselja”. (Povsem samoumevno mora biti, da vožnja pod vplivom alkohola – tudi z zgolj malce rahlega brnenja v glavi – ni primerna.)
To je tudi dobra smernica, ki jo lahko delite s svojimi odraslimi otroki ali študenti, ki še ugotavljajo svoje meje glede uživanja alkohola.
Seveda pa je tudi pomembno, da prepoznamo, ali imamo težave z alkoholom. Nekateri ljudje so nagnjeni k odvisnosti od alkohola, drugi pa so lahko nanj alergični ali občutljivi. Poleg tega je včasih težko sprejemati odgovorne odločitve glede alkohola, če ste depresivni, zaskrbljeni ali razburjeni. Včasih je najbolje, če posežemo po brezalkoholni pijači – in možnosti za to je veliko.
Toda če zmorete s tem odgovorno ravnati in vam nekdo reče, da kot kristjan ne bi smeli uživati alkohola, ga lahko spomnite na znamenite in spodbudne besede Hilaira Belloca:
“Kjerkoli že sije katoliško sonce,
tam vedno je smeh in dobro rdeče vino.
Vsaj meni se je vedno zdelo tako.
Benedicamus Domino!“
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
