Sprva se je besedam, da je nekdo slišal dihanje medveda, smejal. Nekaj hipov pozneje pa nikakor ne več

Konjiček je postal njegova služba in obratno. Laris Žurgaobuja znanje najbolj osnovnih prvin bivanja, na katere pa smo v bučanju vseh neskončnih informacij in teženj tega sveta skoraj popolnoma pozabili. Kdo od vas si zna napraviti nož? Zakuriti ogenj brez vžigalnika ali vžigalic? Kdo bi se znal najesti brez vsebine nakupovalne vrečke? Kaj je storil, ko se je srečal z medvedom? Moške skrivnosti tokrat odstirajo veščine preživetja v naravi.

Preberite še:“Moja žena je odlična oseba, res sem vesel, da sem poročen z njo”

Služba, izbranka, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Na “službo” ne gledam klasično. To, kar delam, ljubim. Se pravi, ne delam. Imam popolno podporo družine, časa zase imam dovolj – kolikor si ga vzamem. Skratka, tu nimam nobenih težav. Vse za petico.

Kako razvajate svojo drago?
Enostavno. Tako, da jo vzamem s seboj na Bloke, na vikend, kjer imava vrt. Septembra pa sva na morju. Spet malo drugače, kot bi človek mislil. Razvajam jo z veliko posvečenega časa njej.

O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Svoji dragi sem vedno zvest. Pa glede domnevne povezave lovcev in alkohola, to zame nikakor ne velja. Četudi sem lovec, ne pijem veliko.

Fotografija je last Larisa Žurge

Ukvarjate se z delavnicami, ozaveščanjem o preživetju v naravi. Čemu posvečate največ pozornosti?
Vedno se začne pri dobrih temeljih. Pri osnovah. Na primer najbolj poudarjam pet najbolj pomembnih pripomočkov za preživetje. To so: nož, vir ognja, vrv, posoda, ponjava. Seveda pokažemo, kako naredimo nož, kako zakurimo brez vžigalnika, kresila, kako postavimo streho v naravi, kako se izdela posoda in zelo pomembno veščino – pletenje vrvi iz naravnih materialov, kot so kopriva, smrekova korenina, vrbovo lubje. Seveda pa je moj nasvet – nikoli, nikoli ne obupaj!

Kakšen je vaš recept, da otroke in mlade izza zaslonov izbezate v gozd, na travnike, v divjino?
Ko mladi spoznajo, da je narava, sploh gozd, nekako največja igralnica na svetu, je veliko lažje. Precej je odvisno od staršev. Recimo na naših poletnih taborih mladi ne smejo imeti telefona, to je osnova. Naše teme so zelo zanimive, kot je na primer prižig ognja s kresilom, izgradnja bivaka iz naravnih materialov ali podobno. Za vsakega se kaj najde. Tu pozabijo na telefone, kar je fantastična izkušnja za vse. Za otroka, za njegove starše in za nas kot izvajalce.

Lahko delite kake njihove presenetljive, zanimive odzive?
Največje zadovoljstvo otrok je, da po našem taboru vedo več od svojih staršev in jim to tudi dokažejo. Zelo smo veseli naših “specialcev” – otrok, ki se vračajo, tudi po več let; to pomeni, da nekaj delamo dobro. Sicer pa ima vsak svojo najljubšo veščino, hrano in podobno. Kolikor otrok – toliko izkušenj.

Z odraslimi je enako. Večina misli, da delamo samo z otroki in družinami. Tudi ogromno posameznikov obišče naše vikend tečaje preživetja ali tudi kot teambuilding.

Začni s predvajanjem

Kje v odmaknjenih slovenskih kotičkih narave najbolj uživate?
Pod goro Peco, ob Cerkniškem jezeru z okolico in na Blokah, na splošno.

Katere lokacije priporočate za obisk z otroki?
Bloke z okolico. Itak.

Preberite še:“Ko sta se rodila sinova, je vse drugo postalo nepomembno in brezčasno”

Lahko delite z nami nekaj anekdot, kako je bilo, ko ste se od blizu ali celo iz oči v oči srečali z medvedom, volkom, risom ali kako drugo divjo živaljo?
Jaz sem bolj mahnjen na medvede. Mimogrede, sem tudi licenciran vodnik za ogled medveda v naravnem okolju. Glede bližnjih srečanj pa takole: bilo jih je kar nekaj. Najbolj zanimivi so bili zagotovo nočni dogodki. Nekoč smo s sodelavci v gozdu na Blokah, ob enajstih zvečer začeli prižigati ogenj v popolni temi.

Preberite še:“Pravijo, da se moški ne spremeni. Ni res! Jaz se spreminjam”

Medtem ko smo pripravljali ognjišče, sta dva sodelavca stala od drugih nekaj metrov stran. Nato nekdo od njiju reče, da je slišal dihanje medveda. Mislil sem, da bom ta hip umrl od smeha. Kako ti slišiš dihanje medveda? To ni možno, sem trdil. Glasni smo bili, ne smejali, krohotali smo se na ves glas in oni naj bi slišal medveda, kako diha. Nemogoče. Stopim do kolega, ki je rekel, da se nam bliža medved.

Preberite še:Od materinskega doma do mikrofona: “Hvaležen za vse dobre ljudi”

Poslušam, nič ne slišim, samo šelestenje listov dreves. Nato pa res! Medved se je začel bolj glasno oglašati približno deset metrov stran, nato se je obrnil, stekel v klanec in začel na vsa pljuča rjoveti. Res je bil hud, ker smo mu prišli na pot. Pa še veter je pihal od nas proti njemu. Prišel je pogledat, kateri norci blodijo po gozdu ob tej uri.

Skratka, ko jo je veter pihal v breg, sem rekel sodelavcem: “Gremo počasi od tu, da ga ne dražimo preveč.” Nisem še končal stavka, ko jo dva kolega ucvreta iz gozda, kot bi gorelo za njima. Prvi se je med brezglavim tekom napačno obrnil in tekel tako rekoč za medvedom. Komaj smo ga ustavili. 🙂 Ves čas je ponavljal “Run, Forrest, Run, Forrest” in dodal: “Saj veš, zadnji vsekakor ne smeš biti.” Vse izkušnje so se končale pozitivno.

Super anekdota! Imate na zalogi še kakšno?
Imeli smo 48-urni družinski tečaj preživetja v naravi. Okrog 1.00 zjutraj smo zaslišali grozen zvok. Sploh ga ne bom opisal, ker bi bil preveč nazoren. Kaj bi to bilo?! Ko sem izločil vse mogoče živali, je ostal na koncu le še medo.

Začni s predvajanjem

In res je bila mala kepica, nekako dvajset metrov od nas. Imeli smo dva ognja, zato smo bili povsem mirni. Seveda je bila z malim medvedkom tudi njegova mama. Samo glasno sem ga vprašal: “A boš šu domu?!?!” In tišina. Čez pol ure ista pesem, dretje malega medvedka in na koncu spet moje vprašanje: “A BOŠ ŠU DOMU?!” Po tem se ni več ponovilo. Pametnejši odneha. 😉

Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Streljanje, od zračnega orožja do vojaškega in lovskega. Obožujem streljanje glinastih golobov. Zakaj? Začel sem v prvem razredu osnovne šole, nadaljeval v srednji šoli in vse do danes streljam. Sumim še en razlog: vonj po smodniku.

Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Sonaravno vrtnarjenje, tega je premalo.

Spoštovanje sočloveka – nimam besed.

Zdrav življenjski slog – več gibanja ne škodi.

Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Rojstvo otrok – smisel življenja.

S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Duhovno sem napolnjen s prisotnostjo v naravi in vrtnarjenjem – s tem res ni težav.

Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Akademija preživetja v naravi in ena knjiga je v povojih – za to se bomo res potrudili.

Preberite še:“Mož in jaz se zmeraj šaliva, da bi morala na ločene počitnice, ker sva preveč skupaj”

Preberite še:Kavalirska gesta Toma Cruisa. Na pomoč je priskočil vojvodinji Kate

Preberite še:Duhovnik o boju z depresijo: “Mislil sem, da bom depresijo odpravil zgolj z molitvijo”