Tradicionalna navada zaroke, včasih polna romantičnega pričakovanja, je večinoma stvar preteklosti. Dandanes je postalo sobivanje parov, ki že leta živijo skupaj, ne da bi sklenili kakršnokoli obliko zakonske zveze, že nekaj povsem vsakdanjega.
To ne pomeni, da danes ni nevest, ki si ne bi želele ohraniti nekoč očitne, tradicionalne zaroke. Ponavadi to velja za ljudi, ki so globoko predani svoji veri in ki jemljejo resno tako svoj odnos kot tudi odnos z Bogom. Ta izbira bo zagotovo obrodila sadove v prihodnosti.
Treba pa je tudi priznati, da vprašanje poroke, ko je zaročenka že noseča, ni več tako redko. Vprašanje je še posebej na mestu, če se ženin in nevesta želita poročiti v cerkvi.
Z vašo pomočjo bomo še boljši
Nosečnost ni ovira za poroko
Zakonik kanonskega prava, ki ureja formalna vprašanja v zvezi s sklenitvijo zakramentalne poroke in navaja ovire za njeno sklenitev, nosečnosti ob tematiki sklenitve zakonske zveze sploh ne omenja. Zato se tega ne obravnava kot pravno oviro. Težava bi nastala, če bi bila nosečnost povezana s prisilo, moralnim pritiskom.
Predstavljajte si globoko verno družino, v kateri se nenadoma pojavi ta situacija. Če bi na primer starši zaročenke ali zaročenca v želji, da bi se izognili rojstvu “nezakonskega” otroka, par nagovarjali k hitri poroki in s tem izvajali pritisk, da bi omejili njuno svobodno odločitev, bi bila taka zakonska zveza neveljavna od samega začetka. V takšni situaciji je veliko bolje, če par poskušamo razumeti in ju podpreti.
Ali “pospešujeta” poroko?
Seveda pa je druga stvar, če ženin in nevesta sama prostovoljno “pohitita” s poroko, načrtovano za poznejši datum, ker si želita, da se njun otrok rodi po poroki. Pri tem nastopi vprašanje, ali je takšen pristop sploh smiseln.
Ko je zaročenka že v visoki nosečnosti, je smiselno razmisliti o prestavitvi poroke. S tem se ne izognete le nezaželenemu stresu, temveč tudi morebitnim nepotrebnim komentarjem svatov.
Včasih je še najbolje sprejeti situacijo, kakršna je, in se osredotočiti na pripravo na porod in poroko načrtovati nekoliko pozneje. Veliko parov v podobni situaciji poročni obred združi s krstom otroka. Takšna situacija, nekoč nepredstavljiva, danes ni redka in je v takih okoliščinah morda najbolj naravna.
Vprašanje vere
Zagotovo pa je najpomembnejše vprašanje, s katerim se srečujejo zaročeni pari, ki nameravajo skleniti zakrament svetega zakona (ne glede na življenjske okoliščine), vprašanje vere in odnosa z Jezusom Kristusom.
Brez tega je pomen cerkvene poroke res pod vprašajem.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
