Verski predmeti, ki bi jih morali imeti v svojih avtomobilih

Pogosto lahko prepoznamo kristjanov avtomobil. Z vzvratnega ogledala vidimo viseti rožni venec ali križ, na vratih prtljažnika pa lahko opazimo nalepko ribe, ki predstavlja Kristusa. Čeprav so avtomobili v primerjavi s krščansko kulturo precejšnja novost v naši družbi, imamo katoličani že kar lep čas navado podobne predmete, kot jih imamo v hišah ali jih nosimo seboj, imeti tudi v avtomobilih.

Rektor Bazilike Marije Pomagaj in gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah pater dr. Robert Bahčič o njih pove: "Verski predmeti, ki jih imamo v avtomobilu ali jih nosimo s seboj, nas ne spominjajo le na Boga, ampak kličejo njegovo zaščito in varstvo. V glavnem so to blagoslovljene stvari, ker z blagoslovom kličemo Božjo milost na vse, kar počnemo. So naš opomnik, da prosimo za Božjo previdnost in varstvo, ko potujemo z avtomobilom. Opozorilo, da se na začetku vsake poti z molitvijo obrnemo k dobremu Bogu in prosimo za blagoslov in varno vožnjo. Sam velikokrat molim rožni venec ali pa poslušam duhovno glasbo."

Tu predstavljeni predmeti so nam vsem dobro znani, vendar pa se ponavadi ne zavedamo, da niso le zunanja dekoracija, kot kakšen drug obesek ali nalepka, ki jih prav tako vidimo na cesti. Kaj za katoličana pravzaprav pomenijo?

Rožni venec, včasih pa tudi le križ, je ponavadi obešen na vzvratnem ogledalu. Je lep okras in je še posebej v državah z mešanim verskim prebivalstvom tudi zunanji izraz identitete. Ker ga lahko vidijo tudi preostali udeleženci v prometu, nas lahko opominja, da smo kristjani tudi za volanom in s kulturno vožnjo ne mečemo slabe luči na verujoče. Hkrati nas rožni venec v drugem avtu opominja, da so tudi drugi vozniki naši bratje in sestre, kar pride prav, ko smo na robu z živci.

Seveda pa je rožni venec v prvi vrsti pripomoček za molitev, h kateri nas dnevno spodbuja Marija. Prav je, da ga kdaj tudi snamemo in molimo k naši nebeški materi ter se zatekamo pod njeno varstvo, ko smo na poti. Čas v avtu, še posebej pri dolgih vožnjah in v družbi, je lahko zelo ugoden čas za molitev in premišljevanje Jezusovega življenja. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti gledati na cesto!

Podobe in ikone svetnikov so eni najstarejših nabožnih predmetov, ki so še vedno z nami. Ne čudi, da so našle svojo pot tudi v avtomobil. Z njimi se spominjamo svetnikov, ki so nam lahko s priprošnjo blagoslov na poti.

Daleč najbolj poznan priprošnjik je sv. Krištof, vendar pa je še veliko drugih zavetnikov, katerih podoba v avtu bi bila dobra priprošnja. Med njimi sta še sv. Jakob, sv. Jožef, pa tudi Anton Padovanski, ki nam lahko pomaga najti izgubljeno pot, ter nadangel Rafael. Ob njem se lahko spomnimo še na angele varuhe, ki na nas pazijo ves čas, tudi ko smo v avtu. Tudi nanje se lahko spominjamo s podobo.

V zadnjih desetletjih je znova prišel v ospredje krščanski simbol "ihtis". Eden najstarejših simbolov krščanske vere je bil več kot tisoč let le redko rabljen, zdaj pa je iz angleško govorečega sveta prišel vnovični trend njegove uporabe, zlasti kot nalepka ali emblem na zadnjih delih avtomobilov. Kar dela ta predmet poseben, je njegova pričevanjskost, saj je izpostavljen na zunanji strani avtomobila in jasno oznanja vero voznika. Seveda nas ne sme ukaniti, da s tem že evangeliziramo, nas pa lahko spodbuja, da smo pri tem boljši zgled.

CD seveda ni pravi nabožni predmet. Ali pač? Tako kot preostali omenjeni predmeti nas nabožna glasba ohranja v stiku z Bogom v dnevnem življenju. Prek nje lahko slavimo in dvakrat molimo. Zakaj ne bi s seboj na poti imeli tudi blagoslovljenega CD-ja? Tako se blagoslov lahko širi tudi s pesmijo.