separateurCreated with Sketch.

Hoditi v zavetrju in senci

Vilma Siter - objavljeno 24/07/22
Jezus me opozarja, naj vsak dan posebej vzamem svoj križ na svoje rame in hodim za Njim

V času, ko sonce pripeka z vso silo in se suša pozna ne le na naših vrtovih, pač pa v vsej naravi, se hitro priplazi suša tudi v naše odnose in celo v naše duhovno življenje. Zdi se, kot bi nas neka praznina hotela vsrkati vase. Slišijo se razne žalostne novice, veliko je bolezni, smrti, nesreč, mnogi se vdajajo žalosti in brezupu, in to z razlogom.

Na drugi strani pa imamo tudi veliko lepih novic. Z veseljem sem spremljala dirko po Sloveniji, čeprav to res ni moja navada. Kolesarji vedo povedati, kako veliko lažje je voziti za nekom, ki vozi pred teboj, pravijo, da te kar potegne za seboj.

V mislih se mi je pojavila primerjava z duhovno sušo in na drugi strani z vsakdanjim naporom vztrajnosti, ki je pri kolesarjih res občudovanja vreden. Jezus me opozarja, naj vsak dan posebej vzamem svoj križ na svoje rame in hodim za Njim (Lk 9,23). Čeprav gre tu za hojo, ne kolesarjenje, je misel, naj hodim za Njim in ne pred Njim, pravo olajšanje!

Čeprav pri hoji ni ravno zavetrja, mi le ni treba utirati poti, ker je On že tam. Ni mi treba iskati vsake stopinje posebej, ker mi jo kaže On. Lahko mu zaupam in samo sledim. Glede na težke čase pa je vseeno odločujoče, kako tesno hodiva drug za drugim. V nobenem primeru nisem jaz tista, ki bi hodila spredaj. On mi naroča, naj hodim za Njim. In to skupaj s svojim križem.

Ali pomeni to, da naj prepoznam čisto vsakdanje stvari, s katerimi se ubadam, kot križ? Naj v polnosti živim situacijo, v kateri se mi je življenje postavilo kot preizkušnja?! In zakaj vsak dan?

Ker se je za to treba odločiti vsak dan, tako kot se je mana nabirala vsak dan, tako kot prosimo v očenašu za vsakdanji kruh, tako kot prosim za novo dozo odpuščanja vsak dan. Vse pomembne stvari se torej dela na dnevnem redu.

Če pa želimo, da se obnavlja tudi naše mišljenje na redni dnevni bazi, pa potrebujemo Jezusovo spodbudo, njegovo besedo za vsak dan, njega samega v Kruhu življenja kot hrano. Eno za misli, drugo za telo.

In ker mnogi na tem svetu veliko več časa in več moči namenijo telesni kondiciji kot duhovni, smo dolžni mi narediti vse, da ne izgubimo duhovne kondicije in da ne obnemoremo mi in posledično drugi.

To pomeni vzeti vsak dan križ, ki nam je bil zaupan, točno po moji in tvoji meri. In tako hoditi za Jezusom v zavetrju Njega, v njegovi senci, tako zelo blizu, da prah izpod njegovih nog pada name kot vedno nov blagoslov. Tako lahko tudi v svojem križu prepoznam številne blagoslove.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Tags:
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija