Počitniška dilema mladih: biti ali ne biti doma?

Seznam želja, ki ga v upanju na boljše čase sestavljaš celo šolsko leto, poleti dobi smisel. Končno je čas za tabore, oratorij, študentsko delo, duhovne vaje … Le kdo bi bil med počitnicami doma?!

Različni smo si po zanimanjih, družinskih okoliščinah, zdravstvenem in finančnem stanju … Vse to vpliva na potek naših počitnic. Salezijanec Gašper Otrin, ravnatelj Doma Janeza Boska v Želimljem, opaža: "Na eni strani so mladi, ki so cele počitnice doma, in so tisti, ki pridejo domov samo 'obrnit'. Potem so tu tisti, ki cele počitnice delajo, in tisti, ki se dela ne dotaknejo," našteva.

"Dom mladim predstavlja gnezdo, iz katerega letijo sem in tja, se vrnejo in spet gredo." Vendar, opozarja, "če je nekdo premalo ali preveč časa v gnezdu, to nikomur ne prinaša koristi. Včasih bi starši radi videli, da bi bil otrok več doma, nekateri pa morajo koga dobesedno prisiliti, da kam gre," opisuje. Meni, da je ne glede na vse "prav, da kakšen trenutek počitnic mladi preživijo tudi z domačimi, da svoj načrt prilagodijo ritmu družine."

Poletna ponudba programov je pestra. Udeleženci in prostovoljci tam nabirajo izkušnje, spoznavajo prijatelje, poglabljajo odnos z Bogom ... Gašper Otrin udeležbo priporoča vsem, saj mladi tam skozi izkustva prejmejo načeloma "dobre in koristne vsebine za osebno in duhovno rast."

Predvsem veliko lahko odnesejo kot prostovoljci, kajti "nobena šola v teoriji ne more naučiti, kako biti dober animator na oratoriju, vodnik na taboru ipd." Poleg tega "aktivna participacija utrjuje pripadnost določeni skupini, poistovetenje z njenimi vrednotami in načinom dela ter krepi mnoge kompetence, ki so pomembne za življenje."

Pri tem Otrin pokaže na dve nevarnosti. "Ena je v tem, da sem povsod vključen samo kot udeleženec in se nikjer ne dam na razpolago za prostovoljno pomoč. Sicer prejemam mnogo zase, a ne grem iz svoje cone udobja in nisem 'koristen'. Druga, morda še pogostejša nevarnost pa je, da se cele počitnice razdajam za druge, pri tem ogromno dam, pozabim pa na to, da tudi sam potrebujem 'gorivo' za svoje delovanje. Princip, ki je v ozadju vsega, je zelo preprost: dam lahko samo toliko, kolikor imam," sklene.

Kaj, če bi svoj čas razdelil na tri podobno velike kose? Prvi naj bo za dom(ače), drugi za udeležbo na raznih programih in tretji za prostovoljstvo oz. služenje drugim. Če želiš še kaj zaslužiti, naj bodo kosi štirje.

Morda pa je dobro celo dodati peti kos – nepredvideno. Poleti si lahko privoščiš več spontanosti, ne? Ne glede na tvoje načrte pa naj bodo počitnice tudi čas za počitek, ki ga med šolskim letom (z)manjka. In veš, kaj? Spočiješ se lahko kar doma. 😀

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.