Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pon, 5. decembra |
Aleteia logo
Navdihujoče zgodbe
separateurCreated with Sketch.

Njeno telo je posuto z materinimi znamenji. “Želim pokazati, da nas razlike delajo lepe”

marika_nagy_instagram_znamiona.png

Anna Gębalska-Berekets - objavljeno 31/07/22

Ob rojstvu je bila več kot polovica njenega telesa prekrita z materinimi znamenji. Z leti jih je bilo vedno več, zaradi česar so se iz nje norčevali

Marika Nagy se je rodila v Manchestru, trenutno pa živi v Nemčiji. Ima 24 let in je srečna mamica. Njena zgodba pa se začne že v ranem otroštvu.

Ob rojstvu je bila namreč več kot polovica njenega telesa prekrita z materinimi znamenji. Diagnosticirali so ji sindrom prirojenega melanocitnega infiltrata, redko genetsko motnjo, ki prizadene le odstotek otrok.

Petdeset odstotkov možnosti za preživetje

Pri le nekaj tednih starosti je prestala sedem operacij kože, zdravniki pa so ocenili, da ima petdeset odstotkov možnosti za preživetje. “Zdravniki so mojim staršem rekli, da imam, ker sem še majhna, boljše možnosti, da se izognem brazgotinam,” je povedala Marika.

Najprej so ji odstranili madeže na hrbtu. “Menili so, da so tvegani za moje zdravje, ker so bili precej veliki, temnejši od drugih in niso bili prožni. Moji starši so bili prestrašeni, vendar so v to privolili,” pravi 24-letnica.

Z odraščanjem so se materina znamenja na drugih delih telesa povečala in postala vedno bolj vidna. Marika je večkrat slišala, da je videti kot “krava” ali pa da se je “valjala v blatu”. Sošolci so jo nenehno nadlegovali in zmerjali.

“Vse otroštvo sem poskušala prekrivati madeže,” se spominja. “Najbolj smešno je bilo, da se nisem počutila samozavestno niti z ličili, ker noben odtenek podlage ni bil pravi zame in sem bila videti grozno,” pravi.

Zasmehovanje sošolcev

Pred sošolci, ki so se nanjo spravljali tudi fizično, se ni mogla braniti. “Nisem imela veliko prijateljev. Mislim, da je bil največji problem občutek osamljenosti,” pravi Marika. Nekateri sošolci so si ustvarili račune na družabnih omrežjih samo zato, da bi jo lahko anonimno nadlegovali.

Ustrahovanju ni mogla ubežati niti po pouku. V trgovino se je odpravljala šele, ko se je stemnilo. “V šoli je bilo težko, nisem imela prijateljev. Dekleta so me neusmiljeno nadlegovala. Včasih so me porivala in brcala,” pravi.

Strast, ki je spremenila vse

Ko je bila Marika že prepričana, da ni vredna, je odkrila svojo strast. Od nekdaj se je rada fotografirala in prav manekenstvo je spremenilo njeno življenje. Podpisala je celo pogodbo z manekensko agencijo. Zdaj ima v svojem portfoliu že več fotografij za različne blagovne znamke oblačil.

“Sem šele na začetku svoje kariere, vendar sem se že veliko fotografirala za lokalne fotografe in podjetja,” pravi. In dodaja: “Za trgovine z oblačili sem se fotografirala v spodnjem perilu, kar je res vznemirljivo in mi omogoča, da izkoristim svoj polni potencial.”

Trdi, da tega ne počne zaradi denarja ali slave, temveč zato, da bi lahko bila vzor dekletom, ki se počutijo negotove zaradi stvari, ki jih imajo za svoje pomanjkljivosti. “Ko sem bila mlada, nisem imela nikogar, ki bi mu sledila,” pravi.

View this post on Instagram

A post shared by marika nagy 🍪 (@marikanevus)

Lepota je v raznolikosti

Pravi, da je danes ponosna na to, da je videti drugače. Tudi druge želi spodbujati k sprejemanju samih sebe in k cenjenju lastne lepote, tudi notranje. “Dekletom želim pokazati, da nas naše razlike delajo lepe. Da se nam ni treba sramovati, ker smo edinstvene,” pravi Marika.

Trdi, da jo ravno ta znamenja delajo posebno in da bi bil svet dolgočasen, če bi bili vsi ljudje videti enako. Njen cilj je svetu pokazati lepoto nepopolnosti.

Toda uspeh v manekenstvu ni bilo tisto, kar ji je pomagalo sprejeti svoj videz. Za Mariko je ta odločilni trenutek nastopil, ko je postala mama. “Nikoli si nisem zares želela biti mama. A Milan je bil lepo presenečenje,” pravi Marika.

Fantek je zabaven in energičen otrok, ki je Mariko naučil, kaj je v življenju res pomembno. “Kot starš se zavedaš, da želiš, da je tvoj otrok srečen, in to je pomembnejše od videza,” pojasnjuje.

Ljudje na ulici še vedno strmijo vanjo, a je to ne moti več. “Mislim, da je lepota v raznolikosti in da nima zgolj ene velikosti, ene barve, eno oblike,” dodaja manekenka.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredilaVeronika Snoj.

Tags:
bolezenlepotamoda
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.