“Oblačila ljubljenih oseb so pogosto lahko žalosten spomin na preteklost. Zato jim želim vdihniti življenje ter iz njih narediti nekaj, kar se da objeti in s tem izraziti čustva,” pravi ustvarjalka Mary MacInnes.
Čeprav nihče ne more storiti ničesar, da bi ljubljeno osebo obudili nazaj v življenje, upa, da njene plišaste igrače pomagajo ohranjati lepe spomine in pozitivna čustva.
Spominski medvedki iz ostankov oblačil
Mary ima talent spremeniti nekaj tako preprostega, kot je spalna srajca, kravata ali celo uniforma, v nekaj posebnega. Za ustvarjanje plišastih medvedkov uporablja ne le oblačila pokojnih, temveč tudi njihov nakit.
Vsak medvedek ima svoj edinstven videz, ki odraža osebnost pokojnika. Igrači včasih doda poseben žepek, v katerega je mogoče shraniti fotografijo.
Za sestavljanje posameznih elementov medvedka Mary potrebuje približno šest ur. Najprej načrtuje dizajn, nato kroji materiale in sešije medvedka.
Izražanje čustev pomaga pri procesu žalovanja
Pravi, da je ustvarjanje medvedkov lahko naporno, predvsem čustveno.
“Pred kratkim me je 37-letnik prosil, naj njegovima hčerkama, starima 10 in 12 let, pred božičem podarim dva medvedka. Vztrajal je in plačal dodatnih deset funtov ter me prosil, naj njegovima dekletoma pošljem dva pliškota,” se spominja Mary.
Dodala je, da je imel ta 37-letnik raka, zdravniki pa so mu napovedali le še nekaj tednov življenja. “Ves čas sem jokala, ko sem krojila, šivala in polnila ta dva majhna medvedka,” se spominja.
Mary je študirala modno oblikovanje, po koncu študija pa se je ukvarjala s kreiranjem poročnih oblek. Prvega plišastega medvedka je izdelala pred osmimi leti, ko se je s to nenavadno prošnjo nanjo obrnil prijatelj.
Čeprav je po prvem medvedku prejela še veliko ponudb, sprva naročil ni želela sprejemati. Nato pa si je premislila in zdaj se popolnoma posveča šivanju t. i. spominskih medvedkov.
“Rada opazujem, kako obrazi teh plišastih medvedkov prejemajo značaj, in naravnost obožujem to, kar počnem. Rada se tudi srečujem s svojimi strankami. Ko pridejo iskat medvedke, 80 odstotkov časa jočem,” pravi.
Z medvedki se lahko ljudje crkljajo in pogovarjajo, dodaja. “Izražanje čustev zagotovo pomaga pri procesu žalovanja,” poudarja.
“Medvedek angelček”, spomin na izgubljenega otroka
Mary pravi, da so plišasti medvedki včasih tudi tolažba za starše, ki so izgubili svoje otroke.
Takšnim medvedkom Mary po potrebi doda drobne dodatke, kot so klobučki ali krila. Pravi, da rada ustvarja in je počaščena, da lahko na ta način pomaga drugim ljudem.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
