Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pon, 26. septembra |
Aleteia logo
Navdihujoče zgodbe
separateurCreated with Sketch.

Zaradi izgorelosti se je zatekel v samostan. Njegovo življenje se je spremenilo za vedno

La roulotte des Montreurs d’ombres

© Rossi

La roulotte des Montreurs d’ombres

Lise Chastang - objavljeno 16/09/22

Marc se je po rojstvu petega otroka popolnoma izčrpan za pet dni zatekel v samostan, da bi si nabral novih moči. Tam ga je doletelo jasno spoznanje: samo znotraj Katoliške cerkve bo lahko v polnosti postal to, za kar je poklican

Marc je na dobro začrtanih poteh vedno raje izbiral neudobje preprostega življenja, polno raznovrstnih možnosti. Pri 57 letih se je podal po francoskih cestah, da bi ljudem predstavljal igre senčnega gledališča, ki ga je snoval 17 let. Včasih mu priskočijo na pomoč tudi žena Sophie in njunih pet otrok, starih od 12 do 17 let.

Zakonca inženirja, navdušenca nad gledališčem, sta se po rojstvu drugega otroka odločila, da se upreta pritiskom potrošniške družbe in zaživita svoje sanje: uprizoritvena umetnost. K vragu s kariernimi načrti in varčevalnimi knjižicami, nastopil je čas za umetnost, iznajdljivost, potovanja … in piskanje na tenko ob koncu meseca!

Leta 2007 je skupina potujočega družinskega gledališča ugledala luč sveta in v treh letih z avtodomom prekrižarila Francijo. Zakonca sta bila povezana, družinsko življenje s petimi otroki radostno in barvito.

La roulotte des Montreurs d’ombres

Nenavadni nomadi

In Bog, kje je v vsem tem? V zaodrju. Diskretna senca med vsemi drugimi. Marc je odraščal v protestantski družini. Kot skavt in pozneje zaradi prijateljskih stikov je do 30. leta redno zahajal v katoliško cerkev. “Moje versko udejstvovanje je bilo površinsko,” se spominja Marc, “a to sem zaznal šele pozneje: nisem pomislil, da bi lahko gojil kakšen odnos …”

Ko je leta 2001 srečal Sophie, je opustil vse, sploh ni prišlo v poštev, da bi se poročil v Cerkvi: “Po rojstvu tretjega otroka sva se vendarle odpravila pred matičarja, da sva uradno potrdila najino družinsko zvezo …” Prihod dvojčkov leta 2010 je naznanil konec pohajanj in brezskrbnosti. Marc je izčrpan občutil, da si mora nabrati novih moči in se nekoliko odmakniti.

Slišal je govorice o samostanu Murat, nedaleč od kraja Saint-Flour v Cantalu v Franciji, kjer biva skupnost svetega Janeza: “Nisem bil duhovni iskalec, potreboval sem le počitek in mir. Ko sem bil že tam, sem zgolj iz vljudnosti privolil v udeležbo pri liturgičnih obredih.”

Blagodejna jasnost

Kaj se je dogajalo v tako kratkem odmiku?

“Nič dramatičnega. Posamezna dejstva so se med seboj prepletla in mi odprla srce. Sprejem in navzočnost redovnikov, njihov občutek za služenje, branje, ki so mi ga priporočali. V nekem trenutku me je prešinilo spoznanje, da Katoliška cerkev obstaja že 2000 let in da je zdaj točka mojega sidrišča. Jaz, brezbožnik, sem se počutil kot doma, popolnoma prepričan, da moram odslej živeti vero v vsakdanjem življenju ne glede na mnenje moje družine.”

Njegova odločnost je presenetila ženo, ki je bila vse do zdaj ravnodušna do duhovnosti. Prepustila se je. Čez tri mesece je Sophie privolila v udeležbo pri sveti maši v samostanu Murat: na površje so priplavale drobtinice izrečenih molitev v otroštvu. “Pri njej je bilo mnogo bolj čustveno kot pri meni: bridko se je zjokala in v trenutku začutila, kako globoko jo Bog ljubi.”

Marc je pozneje sprevidel, da je bilo njihovo življenje že pred spreobrnjenjem v mnogoterih vrednotah krščansko, tako da ni bilo prehudih rezov, čeprav je spreobrnjenje prineslo pomembne odločitve: cerkvena poroka, krst otrok, versko udejstvovanje.

To je najini družini prineslo trdnost, ki nam je je nekoliko primanjkovalo. Namreč pod pretvezo, da zaupava v življenje, sva se imela za kapitana ladje. Pustila sva, da naju nosi, vendar sva bila brez vodnika. Danes veva, da obstaja eden, brez primere, njega poskušava poslušati in mu slediti: to je Kristus.”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.

Tags:
izgorelostspreobrnjenjeumetnost
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.