Jerneja Sojer Smerdu rada vsak dan spije dobro kavo. Rada tudi išče nove rešitve, raziskuje nove kraje, vrtnari, smuča, poje, se veliko smeji in verjame v ljudi. Kot organizatorka izobraževanja odraslih na srednji šoli verjame, da z redom in osnovnimi pravili ustvarimo prostor za skupno delo in ustvarjalnost.
Te Jerneji ne manjka, sploh v povezavi z glasbo, ki je njena velika ljubezen. Ustanovila je DO-RE-MI življenJA, v okviru katerega v popoldanskem času tako otroke kot odrasle poučuje petje, klavir in glasbeno teorijo. Pri poučevanju skuša snov podajati skozi igro in v povezovanju z drugimi temami.
Pri tem je nastala tudi knjigoigra DO-RE-MI na 1, 2, 3: Pisana druščina v gozdu, za katero je prejela inovativno nagrado. V njej je 30 didaktičnih iger, v katerih se prepleta glasbena in gozdna pedagogika na eni strani ter področje matematike in jezika na drugi.
Najraje ustvarja s svojim možem in otrokoma, s katerimi med drugim vsako leto naredijo izvirne tematske jaslice – npr. Človek ne jezi se.
Združuje jih tudi ljubezen do konj. Na Domačiji Sojer se že več generacij ukvarjajo s konjerejo, sedaj pa Jernejina družina in njeni starši sooblikujejo animacijski in izobraževalni program s pomočjo 20 konj. Pa tudi koze in mucka.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Vsakega dneva se zelo veselim, četudi zjutraj zelo težko vstanem oziroma le redko slišim prvo zvonjenje budilke. Takoj ko vstanem, skuham in spijem kavo. To je moja prva misel. Druga pa je, kako sebe in otroke najhitreje aktivirati, da se uredimo in odpravimo v službo in šolo.
Zame je to čisto dovolj za idealen začetek dneva. Sicer pa lahko iz dosedanjih izkušenj rečem, da se moj oz. naš idealen začetek dneva prične že z večerno pripravo in organizacijo naslednjega dne.
2. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Sodim med ljudi vedre narave, zato slabo voljo kar hitro preženem in se me ne drži prav dolgo. To seveda ne pomeni, da nisem nikoli slabe volje. Mogoče imam malce sreče, da slabe stvari hitro pozabim. Pa tudi hitro jih delim z bližnjimi, ker težko držim v sebi – tako dobre kot slabe trenutke. Slaba volja izgubi moč, če komuniciram, ubesedim doživeto.
Potem pomislim še na lepe trenutke, ki so se zgodili v življenju, in misli usmerim na vse želje in hrepenenja, ki jih še lahko izpolnim v prihodnosti. Pokonci me spravi tudi misel o hvaležnosti – v smislu: lahko hodim, lahko se smejim, lahko pojem, lahko delam … lahko sem srečna. Slabo voljo vedno prežene tudi kakšna zamrmrana ali zapeta pesem.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… se tako izjemno dobro počutim. Če sem urejena, se počutim bolj samozavestna, ustvarjalna, imam občutek, da z lahkoto sprejemam izzive in iščem nove rešitve v dnevu, življenju. Z urejenostjo čutim, da izkažem spoštovanje do učencev, sodelavcev, ljudi, s katerimi sodelujem ali jih srečam na življenjski poti. Moja urejenost je zame kot ogledalo mojega dela.
4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
… je preplet tako intenzivnih čustev in brezpogojne ljubezni, ki ga ne najdeš nikjer drugje. Je tako posebna vloga, da je ne bi zamenjala za nobeno drugo, niti za še tako dobro obdobje iz preteklosti brez otrok.
Materinstvo je sicer velika odgovornost in te tudi celostno spremeni. Prinese nova obzorja in poglede, predstavlja pa tudi nove skrbi. Materinstvo je dragoceni dar, za katerega sem izjemno hvaležna.
5. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Verjetno imamo v teh časih vsi pari podobne izzive z usklajevanjem obveznosti in iskanjem posvečenega časa svojemu možu oziroma ženi. Midva sva skupaj že pol mojega življenja in nekaj časa preživiva tudi v skupnem delu, pri usklajevanju idej in želja v poslovnem svetu, kjer nama najini občasno različni pogledi in mnenja predstavljajo osebno rast in skupen razvoj.
Oba sva zelo aktivna tudi na drugih področjih. Mislim, da vse, kar delava in ustvarjava, opravljava s strastjo in zanosom. To pomeni, da je treba skupen čas poiskati in mu morava dati prednost. Pomembno je, da v vsem tem življenjskem tempu ohranjava drobne dnevne trenutke, predvsem v obliki dobre komunikacije. Včasih je dovolj že prijazna beseda in prijeten pogled.
Sicer je pomembno, da je del najinega skupnega časa skrbno izbran in tudi načrtovan. Sva pa večkrat spontana in se podruživa tudi zunaj načrtov. Tako izkoristiva trenutke, ki v življenju niso in ne morejo biti načrtovani, so pa navdihujoči in vznemirljivi.
6. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Moji dnevi so zelo dinamični in v celoti napolnjeni z zvokom v obliki komuniciranja, poučevanja in glasbe. To delo me izpolnjuje in osrečuje. Na drugi strani pa se je treba tudi nahraniti z novo energijo.
Vsakodnevno se pozno zvečer predam popolni tišini, ki me pripravi za nov dan. Sicer pa se duhovno napolnjujem tudi ob nedeljskem družinskem obisku svete maše, kjer sodelujemo s petjem ter soustvarjamo aktivnosti v skupnosti.
7. Poklicno se delno ukvarjate z glasbo. Kaj poleg tega prinaša v vaš vsakdan in vaše družinsko življenje?
Doma je veliko glasbe in petja. Vsi člani družine svoje glasbeno znanje pridobivajo s svojimi učitelji instrumentov in seveda tudi vsi zelo radi pojemo. S tem se tudi povezujemo. Včasih pripravimo kakšen glasbeni rojstnodnevni filmček, skupno pesem ali njeno priredbo, se poigramo z melodijami ali besedili.
Petje in glasbo soustvarjamo tako v družinskih kot prijateljskih krogih; predvsem ob različnih slavjih, svetih mašah ipd. Lahko rečem, da ves čas sodelujem v zborih – samo format se spreminja. Glasba povezuje in združuje ter ustvarja toplino in ljubezen.
8. Kje poiščete navdih za svoje ustvarjalne projekte?
Veliko časa preživim med ljudmi. V celotnem delovnem procesu se ukvarjam z iskanjem rešitev, motiviranjem, spodbujanjem, poučevanjem, organiziranjem … iz tega izvira tudi ustvarjalnost. Zdi se mi pomembno, da skušam iskati zanimive in izvirne rešitve.
V okviru svojega dela pripravljam tudi prototipne igre in didaktične pripomočke, ki jih uporabljam pri poučevanju. Vedno jih preizkušam na svojih učencih in učenkah, saj pri njih vedno dobim pravo povratno informacijo. S tem si pomagamo, da včasih težko in abstraktno postane lažje in bolj konkretno. Pri vsaki snovi skušam pridobiti več možnih rešitev oziroma poti do rezultata, saj naši možgani določene snovi ne razumejo vedno na enak način. Pri tem so učenci lahko velik navdih.
9. Raje poučujete ali se učite?
Oboje. Rada poučujem in rada se učim. "Poučevanje" in "učenje" slovnično sicer spadata v isto tematsko polje. V življenju pa sta besedi še bolj tesno povezani kot delujeta na prvi pogled. Učenje in poučevanje mi pomenita strast in ustvarjalnost.
10. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Veliko je takšnih preizkušenj. Življenje ima svoje vzpone in padce, v njem doživiš uspehe in neuspehe, krivice in pravico. Hvaležna sem, da me je življenje utrdilo do te mere, da je vedno znova vredno vztrajati. Da vztrajnost in trdo delo prinašata uspehe. Tako v ljubezni do dela kot v ljubezni do ljudi.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
