Kakšen smisel ima cerkvena poroka, če par že več let živi skupaj? Razlogov je več. Lahko se zgodi, da ljubezen, ki se je začela z začetno privlačnostjo in zaljubljenostjo, preraste te stopnje in se prelevi v zrelo ljubezen. To je opazno, ko:
- zaljubljenca ne kažeta več le najbolj privlačnih vidikov drug drugega;
- se vzpostavi odnos zaupanja;
- sta sposobna drug drugemu pokazati svojo krhkost, težave, pomanjkljivosti …
Ko se to zgodi, pomeni, da v resnici poznata drug drugega. To je bistvenega pomena za ljubezen, ker če osebe ne poznam, sem lahko zaljubljen zgolj v osebo, ki ne obstaja.
Ko presežeta stopnjo zaljubljenosti, je čas, da se odločita, kakšno zvezo želita soustvarjati.
“Za vedno”
Na tej poti ljubezni je še en korak, zaznamovan z “za vedno”: zrela ljubezen lahko postane dokončna, zakonska ljubezen.
Ta “za vedno” je del same pristne ljubezni, ki danes ni vključen ali zaščiten v civilni zakonodaji. Zdi se, da resnico, da pristna ljubezen med moškim in žensko zahteva popolno predanost do smrti, zagovarja le še Katoliška cerkev.
Zato ni presenetljivo, da se cerkvenemu nauku začenjajo približevati pari, ki se ljubijo in želijo to ljubezen še dokončno izraziti in ki v naukih Cerkve odkrijejo navodila za pot, kako živeti to ljubezen.
Spoznanje lastnih šibkosti je še en razlog, ki vodi ljudi k obračanju k Bogu, saj lahko le On zagotovi, da ljubezenska zveza doseže svojo polnost. Zaupanje zveze v Božje roke s cerkveno poroko pomeni, da ga prosimo za milost in pomoč zanjo.
“Zakrament zakona ustvari med zakoncema trajno in izključno vez. Bog sam zapečati privolitev zakoncev. Zato sklenjeni in izvršeni zakon med krščenima ne more biti nikoli razvezan. Poleg tega ta zakrament podeli zakoncema potrebno milost, s katero si v zakonskem življenju in pri odgovornem sprejemanju in vzgoji otrok med seboj pomagata k svetosti.”(Katekizem katoliške Cerkve, 1638‒1642)
Cerkvena poroka nam daje najboljši izraz življenja zakonske ljubezni. V njej lahko računamo na pomoč ljubeče Božje navzočnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
