Aleteia logoAleteia logoAleteia
Pon, 5. decembra |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

Na odru se trudim, da sem odprta, prisotna in v stiku s tistim, zaradi česar sem tam

Helena Fojkar Zupančič

Jana Jocif

Darja Ovsenik - objavljeno 16/10/22

Pogovor s Heleno Fojkar Zupančič, zborovsko dirigentko in glasbeno pedagoginjo

Ob njej ima človek občutek, kot bi skozi besede vznikala pesem in se kot na koncertu prelivala v različnih občutjih, ki jih daje iz tega, kar ona je. Poslušalec pa jih zazna v podtonih po svoje in se ob njej polni. Vse skupaj povezuje mehka ženstvena tenkočutnost do vsega notranjega in daleč presega njeno zunanjo vlogo dirigentke in učiteljice petja. Pod klobukom petja in pedagogike združuje nekaj, kar lahko povzamem le z besedami: žar pedagoškega erosa.

Helena Fojkar Zupančič ima dve izobrazbi, ki ju v polnosti uporablja v svojem poklicu zborovske dirigentke – je glasbena pedagoginja in hkrati akademska glasbenica solopevka. Kot učiteljica vokalne tehnike deluje v Zavodu sv. Stanislava, kjer vodi Dekliški zbor, kot asistentka (Z)mešani pevski zbor, v Litiji pa Zbor sv. Nikolaja. Je tudi članica žirij na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter prejemnica priznanj in nagrad.

Luči ugasnejo, se usmerijo na vas in zbor. Dvignete roke, dih zastane, tik preden boste začeli z dirigiranjem, dvorana se umiri … Kaj gre skozi vas?
Rečem si: “Sveti Duh, bodi z mano in z vsemi, ki smo tukaj!” (se ustavi ob čustvih, ki jo prevzamejo)

shutterstock_675368233.jpg
Preberite še:Sveti Duh preseneča
Helena Fojkar Zupančič

Polno čustev?
Ko pomislim na to, so čustva, ampak na odru se trudim, da sem odprta, prisotna in v stiku s tistim, zaradi česar sem tam. Toliko v sebi, da začutim, kaj se dogaja okrog mene. Maksimalno skoncentrirana. Prosim Svetega Duha za navdih in pomoč, da lahko vsi nastopajoči od sebe damo največ, kar v tistem trenutku zmoremo.

Revija Praznična

Berete del pogovora, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, jesen 2022. Revijo lahko prelistate TUKAJ.

Vsebino Praznične narekujejo letni časi in z njimi povezani prazniki. Vsaka številka prinaša zanimive intervjuje, kulinariko, reportaže in predloge za potepanja, duhovno spodbudo, ideje za dekoracijo doma, ročno ustvarjanje in vrtnarjenje, potrošniške in modne nasvete ter praznična povabila.

Posamezen izvod stane 5,90 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28.Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.

Kaj je tisto, kar kot pevci dajete?
Pevci poskušamo zvočno zgodbo, ki si jo je zamislil skladatelj, posredovati s svojim glasom. Z vsako zgodbo, pesmijo, ki gre skozi nas, se tudi v nas nekaj zgodi. Spomni nas na določene situacije v naših življenjih, vzbudi neka čustva.

V glavnem gre za besedilo, pogosto pa tudi za harmonije, saj zvok močno vpliva na čustva. Z vsem, kar se v nas zgodi in kar se je našega pripelo na to glasbo, to potem poskušamo karseda iskreno predati poslušalcem.

Smisel našega dela je tudi to, da se poslušalca tisto, kar sporočamo, dotakne. Ni nujno, da gre za neka globoka besedila. Lahko gre samo za vzdušje, ki ga prenesemo. Naš namen je, da se poslušalec nahrani, ko pride na koncert.

Iz tega, kar pripovedujete, dobivam občutek, da je v vas močan pedagoški eros. Kako se je razvijala vaša pot poučevanja?
Ljubezen do glasbe sem prejela že v družini, kjer sta bila mama in oče zelo dobra amaterska glasbenika. Od nekdaj mi je bilo jasno, da bom šla v glasbo. Želela sem postati operna pevka, vendar me je kmalu potegnilo v zborovske vode. Že proti koncu osnovne šole sem vodila otroški zbor v domači župniji.

Helena Fojkar Zupančič – grafika1

Kaj vas je potegnilo v to smer?
Že takrat sem začutila, da je to, da stojim pred skupino in jim nekaj dajem, tisto, kar bi v življenju rada počela. Proti koncu srednje glasbene šole sem se začela učiti tudi solo petje, kar je pomenilo malce daljšo pot do solopetja na akademiji. Tako sem doštudirala solo petje po tem, ko sem že končala študij glasbene pedagogike in diplomirala, ko sem bila že poročena, v službi in imela družino.

Da imam dve različni smeri študija, mi je pri delu v veliko pomoč: bogato znanje solo petja mi pomaga pri tem, da lahko pevcem pokažem in razložim, na kakšen način naj uporabljajo svoje telo kot inštrument.

V zboru je nekdo kot posameznik del večje celote. Kako je z dojemanjem tega danes pri mladih?
Mladi, ki danes prihajajo v zbore, so seveda drugačni, ker so čas in okoliščine res tako drugačni kot pred 30 leti. Kljub vsemu pa so na nek način enaki: v zbor pridejo z ljubeznijo do petja, pogosto tudi zato, da bi se dokazali, uveljavili, kar je normalna potreba mladega človeka.

V zboru se sicer izpostavijo, vendar je to varno, saj nikoli ni vse odvisno samo od posameznika, temveč od sinergije vseh. Če se želi nekdo v zboru samo stopiti z okolico, to nikomur nič ne prinese. V zboru se učimo stati vsak sam zase in se hkrati zavedati, da smo pomemben del večje celote. Mladi so tako kot včasih krhki in ranljivi, občutljivi. Mogoče je tega zdaj še več.

Helena Fojkar Zupančič
Tags:
glasbaintervju
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.