“Večino časa se ukvarjam z mladinsko pastoralo, predvsem pri Oratoriju Slovenija. Trenutno delamo na priročniku za prihodnje leto, načrtujemo programe, usposabljanja … V sodelovanju z mladimi in za mlade še zlasti uživam,” se na kratko predstavi Tilen Mlakar, mož Natalije in oče dveh otrok ter ljubitelj psov in športov z žogo. Podrobneje pa ga spoznajte v spodnji seriji odgovorov.
Služba, žena, otroka, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Včasih bolj, včasih manj uspešno. Najbolje mi uspeva takrat, ko mi uspe živeti čim bolj v vsakem trenutku, ki mi je dan. Se prepustiti drobnim radostim, npr. ob igri z otrokoma, in čim bolj produktivno delati, ko je čas za delo … Seveda ne uspeva vedno. Imam pa v tem obdobju tudi področja ali prioritete, ki enostavno ne pridejo pogosto na vrsto, kar verjetno poznajo vsi starši malih otrok. Na primer konjički. Ali pa želja, da bi vse naredil pravočasno.
Kako razvajate svojo ženo?
Predvsem premalo in manj, kot bi si zaslužila. Najpogosteje s toplimi napitki, tu in tam s šopkom rož, še redkeje z masažo … Ne morem se hvaliti, skratka.☺
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Imam težavo odgovoriti. Mislim, da o spolih ne razmišljam s pomočjo stereotipov. Ali sem s tem že odgovoril na vprašanje? Sicer pa morda to, da mi gospodinjska dela niso tuja, ampak ne vem, ali je to sploh še aktualen stereotip.
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?”
… ker prinaša najvišjo mogočo odgovornost do najvišjega mogočega cilja. Otrok je popolnoma odvisen od očeta in mame. Ne morem reči, da bo zanj že nekdo poskrbel, če ne bova midva z ženo. In nikoli ne morem storiti vsega, kar bi lahko. Zato najvišja možna odgovornost. Kaj pa je višji, bolj plemenit cilj kot sodelovati pri stvarjenju novega človeka in njegovi vzgoji v plemenito osebo?
To sem zdaj povedal zelo razumsko. Isto, na drugačen način, spregovorijo čustva, ko se zazreš v mali čudež življenja in enostavno veš, da si zanj brez pomisleka pripravljen dati tudi življenje.
Ste tudi salezijanec sotrudnik. Kaj natančno to pomeni?
Salezijanci sotrudniki smo nekaj podobnega, kot so v Frančiškovi družini tretjeredniki. Poleg moške in ženske veje redovnikov je sv. Janez Bosko ustanovil tudi salezijance sotrudnike. Smo (večinoma) laiki, ki obljubimo, da bomo živeli don Boskovo karizmo in poslanstvo ljubezni do mladih.
Tam, kjer smo, poročeni ali neporočeni, v pedagoškem ali kateremkoli drugem poklicu. S tem postanemo tudi del skupnosti, ki se redno srečuje in skupaj ves čas osvežuje svojo pripadnost tej karizmi. V Sloveniji imamo trenutno pet takih sotrudniških skupnosti ali “centrov”, kot jim rečemo.
Don Boskova ali salezijanska karizma, poslanstvo in način dela so me že od gimnazijskih let naprej ves čas privlačili in mi bili blizu. Ko sem razločil, da me Bog ne kliče v redovno življenje, je bilo sotrudništvo naraven in logičen korak naprej na poti osebne poklicanosti in salezijanske karizme.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Pripravljenost prisluhniti sočloveku. Sposobnost sprejemanja drugačnih mnenj in kritik. Sposobnost meriti vse ljudi z enakimi vatli, neideološko.
Pomanjkanje teh pristnih človeških drž vleče sodobno zahodno družbo narazen in grozi, da bo povzročilo vojne ali celo propad vse civilizacije. Mislim pa, da je glavni vzrok, da je do tega prišlo, kolaps vzgoje otrok in mladih – pod vplivom določenih škodljivih ideologij, preugodnega načina življenja in drugih dejavnikov.
Ker največja težava ni obstoj ponorelih ideologij, ki smo jim danes priča, temveč da je bila morda v naši družbi vzgojena kritična masa narcisoidnih in čustveno nestabilnih posameznikov, ki takšno ideologijo sploh lahko vzamejo za svojo.
Kmalu nas čaka drugi krog predsedniških volitev. Hipotetično: kaj bi bila ena vaši prvih potez, če bi se znašli na predsedniškem položaju?
Uh. Najprej bi se moral natančneje pozanimati, katere pristojnosti predsednik natančno ima. ☺ Ampak nagovor državljanom, v katerem bi pozval k enotnosti, medsebojnemu poslušanju in skupnemu iskanju rešitev, gotovo ne bi škodil.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Ko zadene preizkušnja, nimaš kaj veliko časa za razmišljanje. Takrat je čas za globok vdih, močan oprijem Gospodove roke in soočenje z valom, ki te je zadel. Vsaj tako sem sam doživel na primer ženino bolezen (tumor) in dolgotrajno zdravljenje. Pri čemer moram v iskrenosti priznati, da se mi ni uspelo vedno oklepati Boga, ampak sem vse prepogosto iskal nadomestke in trenutne pobege. Na lastno škodo.
So mi pa vedno dale misliti smrti bližnjih, še posebej mladih ljudi. Še nikoli nisem bil tako očitno soočen z nepredvidljivostjo življenja in smrti kot na primer ob smrti prijatelja, ki je bil star toliko kot jaz. Takšni dogodki te prisilijo v razmislek, kako si sam pripravljen na smrt.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
V zadnjem obdobju še najpogosteje ob poslušanju kvalitetnih nagovorov, razmišljanj ali pogovorov, za katere najdem čas med vožnjo ali gospodinjskimi opravili. Trenutno se na mojih slušalkah najpogosteje predvajajo škof Robert Barron, podkast Pints with Aquinas in Jordan Peterson. Sicer me na duhovnem področju zelo nagovarja glasba, zato je tudi ta pogosto del marsikatere moje molitve. Pa seveda svete maše in adoracija, kadar je priložnost.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Vedno sem užival v ekipnih športih, predvsem v košarki in odbojki, ter v petju.
Zelo radi imate živali. Še posebej pse. Njihovo vedenje med drugim poskušate razložiti ljudem s poznavanjem pasje psihologije. Kaj vse nas lahko naučijo psi?
Res je, del svojega poklicnega življenja namenjam tudi psom oziroma še bolj njihovim lastnikom. Predvsem pomagam ljudem vzpostaviti uravnotežen, voditeljski odnos do njihovih psov in posledično odpraviti pasje vedenjske težave.
Psi nas lahko naučijo veliko. Živeti v trenutku in čim bolj v miru, na primer. Pa komunikacije ne le z usti, ampak z vsem telesom. Predvsem pa nam lahko pomagajo, da se naučimo marsikaj o sebi, o svojih reakcijah ter kako kvalitetno voditi. Pes namreč na našo komunikacijo, povelje odreagira brez agende. Tako nam je lahko dobro zrcalo, ob katerem se učimo na primer voditeljskih kompetenc in samonadzora.
Ampak ukvarjanje s psi predstavlja majhen del mojega poklicnega dela. Večino časa se ukvarjam z mladinsko pastoralo, predvsem pri Oratoriju Slovenija. Trenutno delamo na priročniku za prihodnje leto, načrtujemo programe, usposabljanja … V sodelovanju z mladimi in za mlade še zlasti uživam.
Vaša največja osebna in družinska želja oziroma cilj za prihodnost?
Trenutno je v ospredju gradnja hiše, v katero sva se podala z ženo. Tako je moja največja želja in skrb, da pri gradnji ne bi zmanjkalo sredstev ter da ves ta proces ne bi negativno vplival na vzgojo najinih otrok ter na naše družinsko življenje.
