Savinjčan Sašo in Vrhničanka Neža Šketa sta zakonski kuharski tandem, ki skupaj razvijata recepte, fotografirata, stilirata jedi in navdušujeta Slovenijo s preprostimi recepti in kuharskimi domislicami.
41-letni Sašo že več kot desetletje zapisuje svoje recepte na svojih blogih presno.si in sketa.si. Redno se pojavlja v oddaji na nacionalni televiziji, poznate pa ga tudi iz šova MasterChef Slovenija, kjer je tekmoval pred petimi leti. Ima pa Sašo tudi svojo spletno kuharsko oddajo, ki tedensko doseže več kot deset tisoč ogledov.
Izbirčna Metka
Če mislite, da je Sašo Šketa že kot majhen poprijel za kuhalnico in doma kuhal članom družine, se motite. Kot otrok je bil zelo izbirčen in mnogo jedi mu ni dišalo. “Mama, po poklicu knjižničarka, je pri mojih devetih letih kot običajno prišla domov in mi skuhala ‘makaronflajš’. Nisem ga maral, ob krožniku sem se zmrdoval, zato mi je krožnik vzela in mi pod nos pomolila kuharsko knjigo ter zabrusila: ‘Evo ti, skuhaj si kosilo sam.’ A tega nisem storil, kuhal sem mulo in si na hitro pripravil tople sendviče,” z nasmehom razkrije.
Kuho vzljubil pozneje
To je bila tudi njegova prva jed, ki jo je pripravil. Ko je odrasel, je postal oblikovalec. Šele takrat je sam doma pridobival kuharske veščine in z veseljem začel eksperimentirati v kuhinji. Za to ni potreboval kulinaričnih izobraževanj.
Neža je specialist za …
Drugače pa je bilo pri ženi. Neža je imela doma družinsko slaščičarno. Najprej je pripravila čokoladne piškote. Tudi sedaj najraje pripravi sladice in skrbi za stiliranje hrane ter preizkuša mesne recepte, saj je Sašo vegetarijanec. Njegova najljubša jed je kubanska picadillo skleda, ki ne zahteva eksotičnih sestavin, Neža pa obožuje grško musako z bešamelom.
Veliko mesnih receptov, ki sta jih spisala, sploh v njuni zadnji kuharski knjigi Evo ti kosilo, se lahko enostavno spremeni v vegetarijansko različico, pa tudi obratno gre.
Slovensko ali tuje
Zdi se jima, da hrana povezuje. Ni jima pomembno, iz katerega dela sveta prihaja neka jed. “Neka tuja jed ni nujno slabša od slovenske in obratno. Pri izbiri jedi sva radovedna. Rada izbirava tudi slovenske klasike, ki jih znava nadgraditi z dostopnimi sestavinami. S tem ljudem širiva kulinarična obzorja in jih opogumljava, da poskusijo kakšno jed več.”
Okuse pridobimo
Zakonca Šketa priznavata, da sta oba malce izbirčna, a se trudita, da bi bila čim bolj odprta za nove okuse. Sašo pripoveduje, da nam okusi niso prirojeni, temveč jih pridobimo s časom. Trenutno ne mara svežega koriandra, a ga vsakič kupi. To stori z namenom, da si odpre novo dimenzijo. K temu spodbuja tudi ženo. Pravita, da za okusno jed ni potrebe, da se dolgo pripravlja.
Delo ali hobi?
Ali kuhanje dojemata kot delo? Sašo pripoveduje: “Ker imam rad kuhanje in z njim povezane reči, tega ne dojemam kot delo. Kljub temu, da z ženo več časa v letu delava kot pa sva prosta. Dobro gonilo za moje delo je radovednost, raziskovalna žilica, ljubezen, potrpljenje in vztrajnost.”
Poleti sta preselila svoj kulinarični studio iz ljubljanskega BTC-ja na Vrhniko in si želita organizirati čim več kulinaričnih druženj in delavnic. Njuna velika želja je odpreti tudi svojo restavracijo.
Prvi skupni obrok je bila …
Zanimalo nas je, kateri je bil čisto prvi obrok, ki sta ga zaužila skupaj kot fant in dekle. Spominjata se, da sta preizkusila tajsko kuhinjo. V restavracije zahajata tudi sedaj, a hrane ne ocenjujeta kritično, po “masteršefovsko”. Redkokdaj kaj pokritizirata, to le v primeru, da je hrana zelo slabo pripravljena, kar pa se ne zgodi dostikrat.
