Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sob, 10. decembra |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

Pri 20 letih pristala v komi in v svetlobnem tunelu srečala patra Pija in Janeza Pavla II.

MONICA PETRALIA

Tv2000it | YouTube

Silvia Lucchetti - objavljeno 01/11/22

Zdravniki so menili, da je njenega življenja konec: ne bo preživela ali pa bo ostala v vegetativnem stanju. Vendar se je Monica zbudila, počutila se je dobro in spregovorila o svojem izjemnem obsmrtnem doživetju

Monica Petralia je pri 20 letih pristala v komi. Leta 2013 je v televizijski oddaji spregovorila o svojem obsmrtnem doživetju.

Pričevanje Monice Petralia

Bil je zabaven in brezskrben sobotni večer kot mnogi drugi, Monica je šla s prijatelji na večerjo v picerijo. Kot običajno je naročila pico z gobami in pršutom, a čez tri ure …  

“(…) komaj sem jo prebavila, nisem več mogla dihati, dušilo me je, jezik se mi je zvrnil nazaj, pomodrela sem (…), nikoli prej nisem imela astmatične reakcije, (…) vedno sem jedla vse (…), padla sem v nezavest.”

Po zaužitju pice je padla v komo

Prijatelji so jo nemudoma odpeljali v 50 kilometrov oddaljeno urgenco. Monica je bila v obupnem stanju: zdravniki niso vedeli, kaj naj storijo, nato so ugotovili, da je imela alergično reakcijo. Postala je alergična na nekatera običajna živila. Tisti večer je alergično reakcijo sprožil paradižnik.

“Znašla sem se v hiperkapnični komi, kar pomeni, da ni bilo več izmenjave kisika in ogljikovega dioksida (…). Možnosti preživetja so bile nične. Zdravniki so celo rekli, da bom, če bom preživela, ostala v vegetativnem stanju.”

V komi je izkusila obsmrtno doživetje

Monica je imela v času kome, ki je trajala tri dni, obsmrtno doživetje, ki je bilo hkrati dramatično in čudovito:

“Bila sem neodzivna, vendar sem slišala vse, kar so govorili zdravniki. Slišala sem zdravnika, ki je govoril: ‘Izklopi naprave,’ ‘Ne, ohranimo jo še pri življenju.’ Videla in slišala sem vse in doživela sem čudovit svetlobni tunel. Popolnoma sem izstopila iz svojega telesa, videla sem zdravnike, kako so se trudili, da bi me rešili, jaz pa sem bila nad svojim telesom, nisem čutila telesne bolečine, videla sem vse in s prsti sem dajala znak, da je vse v redu.”

V svetlobnem tunelu videla patra Pija in Janeza Pavla II.

Potem jo je obdala bleščeča luč, obšel jo je občutek neverjetnega miru in blagostanja, ki ga ni še nikoli doživela:

“Videla sem čudovit svetlobni tunel, s čudovitimi barvami, čudovitimi melodijami (…), ki jih ne moreš doživeti niti ob najlepšem sončnem zahodu na tem svetu. Tam sem se počutila dobro, nisem zaznavala bolečine, niti sojenja (…), bilo je prelepo. Okrog mene so prihajale čudovite osebe, normalno oblečene, ki so se mi smehljale in me sprejemale.”

Med temi osebami je Monica prepoznala patra Pija in papeža Janeza Pavla II.

Zdravniki svojcem niso dajali upanja, a Monica se je prebudila iz kome  

Primarij na oddelku za reanimacijo je presodil, da je z Moniko konec, da zanjo ni več upanja, če pa si bo opomogla, bo živela v vegetativnem stanju:

“Zdravniki so rekli, da ne bom več prišla k sebi, moja sestra pa je v čakalnici zame molila k Materi Božji, videla je njeno podobo, odeto v tančico, in jo prosila, če lahko še nekaj časa živim na tem svetu.”  

Štirideset dni okrevanja in želja, da bi pomagala drugim

V kratkem se je Monica prebudila iz kome in to brez nepopravljivih okvar na možganih. Njeno okrevanje je trajalo štirideset dni. To je bilo dolgo, zahtevno obdobje, a v tisti puščavi jo je Bog navdihnil z željo, da bi stala ob strani bolnim prav v bolnišnici, kjer so jo zdravili:

“Počasi sem začutila, da je to moja pot, verjetno mi je Gospod želel poslati močan pretres, da bi me znova postavil na pravo pot. (…) Bilo je, kot da bi mi neki glas rekel: ‘Jaz sem te spet poklical v življenje, a zdaj moraš ti služiti meni prek svojih bratov, ki so najbolj potrebni pomoči.'”

AFTERLIFE
Preberite še:Kam pa po smrti?

Monica je napisala pismo Janezu Pavlu II., ki ga je srečala med obsmrtnim doživetjem

Tako je Monica veliko let delala kot negovalka in pomagala bolnikom prav na oddelku, kjer je bila tudi sama hospitalizirana.

Kmalu potem, ko si je opomogla, je z dušo, polno hvaležnosti, na roko napisala pismo papežu Janezu Pavlu II., ki ji je odgovoril, čeprav tega ni pričakovala. Prejeti apostolski blagoslov svetega očeta je neizmerna sreča, dragocen dar, ki ga ne bo nikoli pozabila. 

“Želim si, da bi mi Sveti Duh vedno dal nasmeh in moč, da bom ljudem (…), ki so v slabšem položaju kot jaz, lahko rekla: ‘Pogumno, ne boj se tega zemeljskega življenja, tu smo le prehodno, končni cilj je Bog.'”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in in priredila Marina Vidmar.

Tags:
pričevanjesmrt
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.