Skoraj nepismen bolehen menih je v Montrealu zgradil mogočno svetišče, posvečeno svetemu Jožefu, ki velja za največjo cerkev v Severni Ameriki.
Sv. Andrej Bessette se je leta 1845 rodil kot osmi od dvanajstih otrok. Starši so ga poimenovali Alfred. Zaradi nevarnosti, da ne bo preživel prvega dne, je bil krščen takoj po rojstvu, šibkega zdravja pa je ostal vse življenje.
Zgodaj ostal brez staršev
Skromno izobrazbo mu je nudila mati, saj družina ni premogla sredstev, da bi ga poslala v šolo. Ko mu je bilo devet let, je njegovega očeta, gozdarja, pod seboj pokopalo drevo. Tudi mati za otroke kmalu ni mogla več skrbeti, ker je zbolela za tuberkulozo in pri dečkovih dvanajstih letih umrla.
Alfred je kot sirota živel pri mamini sestri. Na kmetiji je težko poprijel za delo, saj je trpel za prebavnimi motnjami. Rejniki so ga poslali v šolo le toliko, da se je naučil za silo pisati. Župnik, ki ga je pripravljal na prvo sveto obhajilo, ga je navdušil za češčenje sv. Jožefa. Otrok brez staršev je Jezusovega rejnika hitro sprejel za očeta. Bil je pobožen in velikokrat si je nalagal spokorne vaje.
Preizkusil se je v najrazličnejših delih
Kot mladenič je Alfred odpotoval v ZDA, da bi si poiskal delo. Preizkusil se je kot kmet, klepar, kovač, čevljar in pek, vendar se zaradi šibkega zdravja v ničemer ni obnesel. Vrnil se je v Kanado in domači župnik ga je napotil v Kongregacijo sv. Križa, ki ji je v župniji zaupal šolo. Njegovo priporočilo se je glasilo: “Pošiljam vam svetnika.”
Čeprav se je red ukvarjal s šolstvom, so Alfredu kot skoraj nepismenemu dodelili mesto v vratarnici kolidža blizu Montreala, v kateri je 40 let sprejemal ljudi. Delal je tudi v pralnici, kot zakristan, čistil je prostore, nakupoval in revežem delil miloščino.
Končno se je naučil nekoliko bolje brati. Študiral je Sveto pismo in se na pamet učil pasijon. Odgovorni, ki je spremljal neukega novinca, je ugotovil: “Če ta mladenič ne bo mogel delati, bo vsaj lahko dobro molil.” Pri 28 letih je Alfred naredil zaobljube in prejel redovno ime Andrej.
Zatekal se je k sv. Jožefu
V vratarnici je brat Andrej srečeval veliko ljudi. Soočal se je stiskami študentov in njihovih staršev. Vsem trpečim je priporočal molitev k sv. Jožefu in jih tudi sam izročal Jezusovemu varuhu. Bolnike je pomazilil z oljem iz svetilke, ki je gorela v šolski kapeli.
Ko je sosednjo šolo zajela epidemija, se je brat Andrej javil kot bolničar. Nihče, za kogar je skrbel, ni umrl. Ljudje so začeli trumoma prihajati k njemu. Ozdravljenja so se vrstila, on pa je trdil, da jih je izprosil sv. Jožef. Ko mu je nekdo rekel, da je njegova molitev učinkovitejša kot Jožefova, saj so k svetniku več časa molili in se ni nič zgodilo, ko pa je zanje molil šolski vratar, so bili uslišani, je brat Andrej pobesnel in dvomljivca v priprošnjo Jezusovega skrbnika ozmerjal.
Zaradi množic bolnikov, ki so se zgrinjale v šolsko vratarnico, so se začeli starši študentov pritoževati, češ da tako ogroža zdravje njihovih otrok. Andrejevi nadrejeni so bili nejevoljni, na škofiji so bili do njega sumničavi, zdravniki pa so ga imenovali šarlatan. Brat Andrej je vsem ponavljal, da ne zdravi on, temveč sv. Jožef. Bolnike in druge obiskovalce je pozneje začel sprejemati na bližnji tramvajski postaji.
Gradnja svetišča
S svojega delovnega mesta je brat Andrej gledal na sosednji grič. Želel je, da bi na njem stala mogočna cerkev, v kateri bi častili sv. Jožefa. Nadrejeni so površino odkupili in mu dovolili gradnjo svetišča, če sam najde sredstva za to. Najprej je z denarjem, ki ga je dobil v dar, ker je strigel študente, in od tistih, ki so pri njem iskali pomoč, sezidal kapelico, ki je kmalu postala premajhna. Darovi za novo svetišče so začeli hitro pritekati.
Brat Andrej Bessette je postal zaradi uslišanj tako znan, da je potreboval štiri tajnike, da so lahko odprli 80.000 pisem, ki so letno prispela na njegov naslov, dnevno ga je obiskalo več kot 600 ljudi. Leta 1924 so začeli z gradnjo velike bazilike, posvečene sv. Jožefu, na griču poleg prvotne Bessettove kapelice.
Brat Andrej ni dočakal dograditve “molilnice sv. Jožefa” (Saint Joseph’s Oratory), kot so poimenovali največjo cerkev v Kanadi. Umrl je leta 1937, star 91 let. Pokojnemu se je v enem tednu prišlo poklonit milijon ljudi.
Leta 1982 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega, leta 2010 pa Benedikt XVI. za svetnika. Tako skupaj s sv. Jožefom, ki ga je vdano častil, deli blagoslov in milosti vsem, ki se obračajo nanj.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, oktober 2021.
