Od prestopniškega fanta do duhovnika: “Jezus me je prišel iskat v moj pekel”

To je zgodba o smrti in vnovičnem rojstvu, zgodba o prestopniškem fantu, ki so ga klicali Costina, danes pa je duhovnik, oče Davide Costalunga. “Zdi se mi neverjetno, da je Gospod svoj pogled uprl vame in da je pomislil name.”

Preberite še:Kako se je ateist spreobrnil v Medžugorju in postal duhovnik

Pričevanje 44-letnega duhovnika je resnično svetlo in ganljivo. Posvečen je bil v skupnosti pasionistov po desetletnem obdobju formacije (pasionisti ali “Jezusovi ubožci” so kongregacija, ki jo je ustanovil sveti Pavel od Križa, op. p.).

Preberite še:Od depresije do duhovništva: “Prebudil me je jok moje mame”

Njegova mladost je bila razburkana in zaznamovana z razvadami: odvisnostjo od alkohola, obdobji brezposelnosti, nočnimi zabavami in težavami v odnosih. Doživljal je veliko osamljenosti in trpljenja, smrt v srcu, leta praznine brez občutka smisla. Costina se je kot mnogi drugi fantje izgubil in pivo je postalo njegov najboljši prijatelj.

“Delati sem začel pri 14 letih, vržen sem bil v svet odraslih in tako sem stopil na edino pot, ki sem jo spoznal: pivo, diskoteke, nočni klubi … in vse drugo, kar me je vodilo v notranjo smrt.”

Preberite še:Satanist, ki je postal duhovnik: “Malo sem odprl srce in Sveti Duh je to izkoristil”

Ena oseba, Davidova mama, in en datum, 7. februar 2012, predstavljata začetek njegovega vnovičnega rojstva.

“Takrat že dvajset let nisem bil v cerkvi in moja mama je bila takrat zelo slabo. Nisem je mogel in nisem je smel izgubiti. Samo ona me je še imela rada. Samo še ona je točila solze zaradi mene.”

Preberite še:“Videl sem luč.” Mladenič se je po izkušnji skorajšnje smrti spreobrnil in postal duhovnik

Costina je dosegel dno in njegova sestra Barbara ga je prepričala, da je šel na romanje v Medžugorje. Sprva je mislil, da se bom tam samo zabaval, potem pa se je nekaj zgodilo …

“Tam v Medžugorju je bilo pivo poceni in pomislil sem, da je to raj na Zemlji. Potem pa sem šel k spovedi. Tam sem bil slišan, ljubljen in deležen pomoči. Planil sem v osvobajajoči jok.” Tako kot pravi papež Frančišek: “Prav solze nas pripravijo, da uzremo Jezusa.”

Preberite še:Evangeličan, ki je v Medžugorju stopil na novo pot: “Mojemu očetu so rekli, da sem hudič”

Spoved v Medžugorju je bila začetek njegovega novega življenja.

David se je počutil nevreden Božjega ljubečega pogleda, v življenju je naredil preveč neumnosti, imel je razpuščeno življenje brez ciljev. Prek zakramenta sprave pa je izkusil, da je Bog Oče, ki nas pričakuje z odprtimi rokami, še preden ga prosimo odpuščanja. Njegovo življenje je po srečanju s Kristusom dobilo okus, luč in upanje, ki jih še danes izžareva, ko pripoveduje svojo zgodbo odrešenja:

“Zdaj mi je všeč vse, kar počnem (…). Nekateri tudi dvomijo vame. Tisti, ki niso začutili lepote tega, kar počnem, mislijo, da je to farsa. Ko sem našel vero, sem ugotovil, da me je Jezus prišel iskat v pekel. Bil sem notranje mrtev.”

Preberite še:Znani igralec Shia LaBeouf se je spreobrnil v katolištvo

Oče Davide je srečen, da je duhovnik, saj je svoje življenje izročil v Božje roke in se dal na razpolago Cerkvi. V kratkem bo odpotoval v misijon v Tanzanijo.

“Danes komaj čakam, da grem spat in se naslednji dan zbudim z mislijo, kaj vse dobrega moram narediti in kako se bom daroval. Moja preteklost me je naučila, da danes zelo cenim življenje. V preteklosti sem se zbujal z vprašanjem: Zakaj še en dan? Želim si, da bi izginil.”

Preberite še:Od poklicnega tenorista do duhovnika, zahvaljujoč Chestertonu in glasbi

Oče Davide Costalunga čuti, da ga Gospod kliče, da pomaga mladim, ki so sužnji raznih odvisnosti, kot je bil on:

“Ti mladi ljudje so utrujeni in zmedeni. Zapirajo se vase in ko jih vprašam, zakaj kadijo marihuano, mi odgovorijo, da zato, ker so pod stresom. Nimajo cilja. Njihovo obzorje predstavljata telefon in kavč. (…) Z njimi sem zelo neposreden, poskušam jih zbuditi in premakniti.”

Preberite še:V omami odvisnosti: Ko je spoznal dekle, jo je hotel “spreobrniti”. Pa se je zgodilo ravno obratno

Oče Davide je globoko hvaležen vsem, ki so ga podpirali in sodelovali pri njegovi formaciji. Na prvem mestu pa je njegova družina, zlasti mama, ki je odšla v nebesa prav tisto leto, ko je on stopil na novo pot:

“Moja mama je bila skala, nikoli ni obupala, ne morem pozabiti njenih solz, podobnih tistim, ki jih točijo matere “iztirjenih otrok”. Treba je biti dovolj močan, da mladostnika premakneš z roba prepada. Mama, ki gre v spalnico svojega otroka, ga poljubi, mu pokaže svojo naklonjenost, svojo ljubezen, mama, ki ne obupa, lahko naredi čudež.”

Preberite še:Svetnik, ki so ga rešile mamine solze

To je pristna zgodba človeka, ki je bil nekoč izgubljeni Costina, danes pa je duhovnik Davide Costalunga, bil je volk, danes pa postal pastir ovac.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in in priredila Marina Vidmar.

Preberite še:“Očetovstvo prinaša najvišjo mogočo odgovornost do najvišjega mogočega cilja”

Preberite še:Samostan, v katerem si lahko bodoče neveste brezplačno izberejo poročno obleko

Preberite še:Starševske lekcije, ki jih prej ali slej usvojimo vsi starši