Mnogi katoličani sprejemajo postne sklepe, vključno z različnimi odpovedmi in obljubami, da bodo okrepili svoje duhovno življenje. V tem obdobju se recimo pogosto odpovejo uživanju čokolade ali pa se bolj posvetijo dobrodelnosti.
Tudi advent naj bi bil čas molitve, posta in dajanja miloščine. Čeprav se katoličanov navadno ne spodbuja k sprejemanju dobrih sklepov v adventnem času, naj bi bilo to bogoslužno obdobje čas za pripravo naših src na Jezusov prihod ob božiču.
Vzhodni kristjani so svoje priprave na božič od 8. stoletja naprej močno okrepili. Trdno so verjeli v starodavno življenjsko vodilo “najprej post, nato praznovanje” in sledili Kristusovemu zgledu, ko se je 40 dni postil v puščavi, preden je začel javno delovati.
Da bi se ustrezno pripravili na veličastno praznovanje božiča 25. decembra, so se postili 40 dni, od 15. novembra do prvega svetega večera.
Božični post sicer ni bil tako strog kot v postnem času, še vedno pa je poudarjal, da je adventni čas zasnovan kot čas molitve.
Sodobno praznovanje božiča v zahodnem svetu je verjetno ena največjih ovir za tovrstno obhajanje adventa, saj se naši prijatelji in družinski člani lotevajo peke božičnih piškotov in nas že ves december vabijo na božične zabave.
Čeprav praznovanje božiča v adventu ni ravno grešno dejanje, pa nam močno otežuje, da bi umirili svojo dušo in se duhovno pripravili na Jezusovo rojstvo.
Ne glede na to, kaj počnete med adventom, premislite o kakšnem drobnem adventnem sklepu, ki vas bo pritegnil k tesnejšemu odnosu z Detetom Jezusom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
