Aleteia logoAleteia logoAleteia
Sob, 4. februarja |
Aleteia logo
Navdihujoče zgodbe
separateurCreated with Sketch.

Čudežno preživetje: “Ena od dvojčic je pred rojstvom rešila življenje svoji sestrici”

Poppy in Winnie McBride

Leah McBride | Facebook

Katarina Berden - objavljeno 12/12/22

Zdravniki so staršem ob diagnozi svetovali splav ene od dvojčic. Prav tiste, ki je ob koncu nosečnosti svoji sestrici rešila življenje

Leah in njen mož Austin iz Teksasa sta pred nekaj več kot tremi leti prejela čudovito novico: Leah je pod srcem nosila dvojčici! V drugi polovici nosečnosti pa se je veselo pričakovanje spremenilo v boj z zahtevno diagnozo. Dvojčici se namreč nista enakomerno razvijali, vse je kazalo na to, da nimata enakih možnosti za preživetje.

Poppy, ena od dvojčic, ki je bila bolj razvita in zdrava, je v trebuhu pred porodom materi poslala prav posebno sporočilo, njeno srce je namreč začelo popuščati, zato so zdravniki hitro sprožili porod. Izkazalo pa se je, da je s Poppy vse v najlepšem redu, življenje njene sestrice Winnie pa je viselo na nitki.

Dvojni utrip

Kot poročajo na portalu Love what matters, je Leah o veselju ob novici o dvojčicah zapisala:

“Ko greš na prvi ultrazvočni pregled in slišiš besedo dvojčki, je to gotovo največje presenečenje v življenju. Če pa to izveš šele na svojem drugem pregledu, je presenečenje še toliko večje. V 12. tednu nosečnosti smo odkrili še drugi utrip in takoj sem vedela, da bom z ogromnim ponosom nosila naziv mama dvojčic!”

Od čudovite novice do težke diagnoze

Na pregledu sta Leah in njen mož ugotovila, da pod srcem nosi enojajčni dvojčici. Minilo je nekaj tednov. V 21. tednu je bila spet na pregledu, kjer pa je izvedela, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Zdravniki so ji sporočili, da je z eno od deklic nekaj hudo narobe. Predlagali so ji, da opravijo splav, saj bi bila sicer diagnoza lahko usodna za oba otroka.

Šlo je namreč za tretjo stopnjo transfuzijskega sindroma od dvojčka do dvojčka, bolezen, značilno za enojajčne dvojčke. Eden od otrok je lahko darovalec, drugi pa prejemnik vseh hranilnih snovi, ki bi se morale deliti med oba. Posledica je, da je eden od otrok lahko bolj razvit, hitreje raste kot drugi.

Leah je bila ogorčena nad predlogom zdravnikov, da bi odstranili eno od deklic. Kot pravi, je bila v takem šoku, da sploh ni slišala preostanka njihovih besed. Z možem sta jih takoj seznanila z dejstvom, da ne bosta “žrtvovala” ene od hčera. Možnost, za katero sta se odločila, je bila operacija, s katero so uspeli pospešiti razvoj obeh deklic.

Operacija je uspela, vendar je bil to šele začetek njihove zgodbe. Leah je morala počivati vsaj do 28. tedna. Deklici sta se po velikosti še vedno precej razlikovali, darovalka je močno zaostajala za prejemnico, čeprav se ji je stanje izboljšalo. Dan pred dopolnjenim začetkom 28. tedna je Leah odtekla voda. Ker je bilo za porod še prezgodaj, so ga ustavili in preprečili.

Mama je morala naslednjih pet tednov ostati v bolnišnici. Z možem sta ves čas molila in prosila, da bi obe deklici v tem času zrasli do te mere, da bi bili pripravljeni za varen porod. V 31. tednu je začelo srce donatorke, torej manj razvite deklice, popuščati. Zdravniki so se zato hitro odločili, da bodo sprožili porod.

Poppy in Winnie

Leah je priznala, da se je v času nosečnosti ves čas zanašala na drugo deklico, tisto, ki je bila prejemnica večine hranilnih snovi, da je zdrava in da bo z njo vse v redu: “Ves čas je bila aktivna in živahna, pogosto sem čutila njeno brcanje in kolcanje.” 24. maja, na dan poroda, pa je izvedela, da je ravno s to deklico nekaj hudo narobe.

Manjša deklica, za katero so zdravniki na začetku svetovali, da bi jo splavili, in ki je bila darovalka, se je rodila popolnoma zdrava, tudi njeno srce ni nepravilno delovalo, zato so bili prepričani, da je bil urgentni porod odveč, saj niso našli znakov, ki so povzročili paniko med zdravniki. Deklica je dobila ime Poppy.

Pri Winnie, “zdravi” deklici in prejemnici, pa je prišlo do hudih zapletov. Rodila se je z manj razvitimi pljuči, zato so jo v trenutku po porodu odpeljali v operacijsko sobo. Izkazalo se je, da pred petimi tedni ni odtekla Poppyjina porodna tekočina, ampak njena, zato je njeno življenje viselo na nitki. Zdravniki so bili prepričani, da je ne bodo uspeli rešiti. Starša sta bila povsem zmedena in obupana, saj nista pričakovala takega razpleta.

“Okrog mene so bile mamice, ki so jih učili, kako dojiti, druge so poskušale umiriti jokajoče novorojenčke, tretje so uživale v prvih trenutkih s svojimi malimi štručkami. Vse skupaj se je zdelo kot neprimerna šala, saj sem slabe novice prejela v skupni sobi, z zavesami ločena od preostalih, srečnih porodnic.”

Čas je mineval in končno so prišli zdravniki z novico, da ne bodo obupali in bodo poskusili še zadnjo možnost, čeprav niso mogli trditi, da bo uspešna.

Mala rešiteljica

“‘Mislim, da je mala dvojčica svoji sestri rešila življenje,’ so bile naslednje besede mojega zdravnika, ki se jih spominjam. Postalo je jasno, da Winnie ne bi preživela, če bi s porodom čakali še nekaj dni. Zdravnik je bil mnenja, da nam je Poppy z bitjem svojega srca sporočala, da je z Winnie nekaj hudo narobe in da moramo takoj sprožiti porod. Prepričana sem, da bi iz porodnišnice odšla brez obeh deklic, če bi se odločila za splav ene od njiju.”

V naslednjih tednih sta obe deklici rasli in se lepo razvijali. Winnie je ob napovedanem času začela dihati brez pomoči ventilatorja in presenetila vse zdravnike, Poppy pa se je okrepila in postajala vedno močnejša. Obe novorojenčici sta se razvijali v živahni in zdravi malčici. Po 27 dneh ju je Leah lahko končno skupaj držala v naročju, po 50 dneh pa so se lahko vsi skupaj vrnili domov.

Navihani triletnici

Pred nekaj meseci sta Poppy in Winnie praznovali tretji rojstni dan. Edina posledica sindroma, ki je še opazna, je razlika v njuni višini. Deklici sta najboljši prijateljici in sta neločljivi. Leah dodaja:

“Občasno kdo od neznancev komentira, da gotovo nista dvojčici, saj sta različno visoki. Navadno se le nasmehnem in si mislim: ‘Ko bi le vedeli.’ Naša družina je v tem času resnično doživela Božjo dobroto, sploh ne dvomim v Njegovo posredovanje pri vseh čudežih, ki smo jih prejeli, in pri razpletu, ki je sledil. Večno bomo hvaležni.”

Tags:
čudeždvojčkirojstvo
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.