Andrea Bianco iz severne Italije je bil leta 1991 star 21 let. Na univerzi je študiral ekonomijo in imel je vse: dekle, nekaj denarja in svoj avtomobil. Živel je brezskrbno življenje brez večjih težav. Kristus in Cerkev ga nista zanimala, dokler se nekega dne ni vse spremenilo.
Nekega popoldneva, ko se je z dekletom vračal domov z izleta v gorah, se je nenadoma znašel nasproti tovornjaka. To ga je prisililo, da je v naglici zavil in se zaletel v drevo.
Njegovo dekle ni bilo resno poškodovano, za Andreo pa zdravniki niso pričakovali, da bo preživel. V bolnišnici v Veroni je 20 dni preživel v komi, tam pa je moral ostati še dva meseca in prestati 12 operacij. Zdravnikom je uspelo rešiti njegovo življenje, vendar je ostal slep. O tistih trenutkih je spregovoril za italijansko revijo Credere:
“V bolnišnici me je obiskal brat karmeličan. Rekel mi je: ‘Blagoslovljen, ki nosiš križ!’ Ničesar nisem razumel, hotel sem mu reči: ‘Vzemi moj križ, če ti je tako všeč.’ Zdelo se mi je, kot da me izziva. Nato pa sva začela skupaj moliti in v tistem trenutku stopila na dolgo skupno pot.”
Andrea je pozneje začel moliti rožni venec s svojim dekletom Laro, ki je bila soudeležena v nesreči. Molila sta za njegovo okrevanje.