Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
V starosti 95 let je umrl papež Benedikt XVI., ki za seboj pušča bogato dediščino globoke katoliške misli, iz katere so nastali številni vplivni verski spisi in samostanska premišljevanja.
Bil je človek številnih darov in poliglot, ki je tekoče govoril nemško, angleško, špansko, italijansko in francosko ter obvladal portugalščino in latinščino. Obstaja pa tudi univerzalni jezik, ki se ga je Benedikt XVI. vse življenje učil in ga neizmerno ljubil: glasba.
Papežev klavir
Čeprav je papež Benedikt XVI. redko nastopal v javnosti, je bil navdušen pianist, ki je igral za lastno veselje. Po navedbah Raziskovalnega centra za katoliško vzgojo je bil njegov najljubši inštrument star klavir brez blagovne znamke, ki ga je dobil kmalu po svojem posvečenju, ko je bil še predavatelj na Visoki šoli za filozofijo in teologijo v Freisingu, v petdesetih letih preteklega stoletja.
Tudi kot papež se temu staremu inštrumentu ni odrekel in je šel celo tako daleč, da je namignil, kako je raje igral na njem kot na kakovostnem Steinwayu v papeški palači v Castelu Gandolfo.
To je bila tako posledica njegove skromnosti kot njegove izbire, saj je priznaval, da njegovo igranje klavirja nikakor ni na profesionalni ravni. Njegov brat Georg Ratzinger je nekoč pojasnil, zakaj si papež Benedikt XVI. nikoli ni prizadeval za namestitev koncertnega klavirja v Vatikanu:
"Govori se, da bi ga kupili tudi za Vatikan, vendar moj brat pravi, da se to ne izplača. Po eni strani nima veliko časa, poleg tega pa tudi svoje sposobnosti ocenjuje dovolj stvarno. Za njegovo igranje je njegov stari klavir dovolj dober."
Mozart
Georg Ratzinger je priznal, da ni prepričan, koliko časa papež Benedikt XVI. lahko posveti svoji glasbi, vendar je poudaril, da je pogosto videl odprt pokrov klavirja, naokoli pa so ležale Mozartove klavirske sonate. Za Benedikta XVI. naj bi bil Mozart najljubši skladatelj vseh časov, J. S. Bach pa ni dosti zaostajal.
Papež Benedikt XVI. je nekoč opisal eno svojih zgodnjih srečanj z Mozartovo glasbo, ko se je udeležil maše, pri kateri so izvajali glasbo, ki jo je napisal veliki skladatelj. Mozartov pristop do bogoslužne glasbe je opisal kot "glasbo, ki je lahko prišla samo iz nebes; glasbo, v kateri se nam je razkrilo veselje angelov nad Božjo lepoto". Dodal je še:
"Veselje, ki nam ga daje Mozart, in to vedno znova občutim ob vsakem srečanju z njim, ni posledica izpuščanja dela resničnosti; pač pa je izraz višjega dojemanja celote, nekaj, čemur lahko rečem samo navdih, iz katerega se zdi, da njegove skladbe izhajajo povsem naravno."
Najljubše pesmi
V ločenem pogovoru za ameriške katoliške medije so Benedikta XVI. prosili, naj našteje nekaj svojih najljubših skladb teh dveh plodovitih skladateljev, in z veseljem je navedel njihove naslove.
Pri Mozartu je povedal, da so med njegovimi najljubšimi skladbami Kvintet za klarinet, Kronanjska maša in Rekviem, pri čemer je bil Rekviem prvi koncert, ki mu je Benedikt XVI. prisluhnil. Navedel je tudi umetne pesmi, kot je Mala nočna glasba, ter operi, kot sta Čarobna piščal in Don Giovanni.
Pri Bachu je Benedikt XVI. izbral izključno bogoslužne skladbe, in sicer njegovo Mašo v h-molu in seveda Pasijon po Mateju.
Seznam skladb
V spomin na odhod tega velikega voditelja Katoliške cerkve in oznanjevalca katoliške vere smo pripravili seznam skladb, ki vključuje vsa najljubša glasbena dela Benedikta XVI.
Pravijo, da je Benedikt XVI. še posebej rad poslušal Mozarta med prebiranjem del svetega Tomaža Akvinskega, zato v spomin na stare čase vzemite v roke njegovo knjigo Summa Theologica in doživite glasbo, kot jo je doživljal Benedikt XVI., hkrati obdan z lepoto katoliške misli in sakralne glasbe.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
