Številni posamezniki stvari zelo radi prelagajo na pozneje. Hkrati pa se velika skupina ljudi spopada z drugo težavo: vse želijo narediti danes in zdaj, saj verjamejo, da če bodo na seznamu opravil prečrtali več stvari, se bo seznam hitreje končal in si bodo končno lahko oddahnili.
Preveč stvari za en dan
Iz izkušenj pa vemo, da se tak seznam nikoli ne konča. Vsak dan se pojavljajo novi izzivi, ki jih je treba rešiti, ali pa se vrnejo stare težave, ki zahtevajo vnovično ukrepanje. Želja narediti čim več v enem dnevu zato povzroča le pomanjkanje počitka in tesnobo.
Je preprost način za preobremenitev in posledično izgubo časa. Ker se ne sprostimo, to vodi k manj učinkovitemu opravljanju nalog. Zato bi se morali načrtov in nalog lotiti previdno in vanje vključiti tudi čas za počitek in uresničevanje svojih strasti.
Preveč motenj
Na prvi pogled se nam zdi nemogoče, da smo v enem dnevu zapravili dve uri za brskanje po Facebooku. Ko pa seštejemo posamične nekajminutne poglede na telefon, se hitro izkaže, dva dve uri nista veliko. In to je čas, ki smo ga namesto službe, hobijev ali smiselnega počitka preživeli na družabnih omrežjih.
Tisto navidezno nedolžno nekajminutno pregledovanje družbenih omrežij je tudi motnja, ki nas zbije iz našega ritma in odvrne naše misli od tega, kar trenutno počnemo. Vsaka motnja zahteva vnovično osredotočenje, kar od nas spet zahteva dodaten čas.
Zato je dobro izklopiti obvestila in prenehati brskati po družbenih omrežjih. Na telefon si lahko tudi naložite aplikacijo, ki vam bo pomagala omejiti čas, ki ga preživite na internetu.
Spanje in kofein
Večina med nami si ne zna predstavljati, kako bi preživeli dan brez kofeina. Pogosto pa ga uživamo napačno, na način, s katerim zmanjšamo učinkovitost tako spanja kot priljubljenega poživila takrat, ko ga najbolj potrebujemo.
Skrivnost je v upoštevanju bioloških dejavnikov, natančneje adenozina, ki nam daje občutek utrujenosti, in kortizola, stresnega hormona.
Največji naravni odmerek kortizola (ki nas spontano stimulira) se v nas sprosti zjutraj, takoj ko vstanemo, odmerek adenozina pa predvsem v popoldanskih urah. Zato dneva pravzaprav ne bi smeli začeti s kavo.
Odmerek kofeina v jutranjih urah namreč moti pravilno porabo kortizola in zmanjša njegov učinek. Kave (ali druge pijače s kofeinom) prav tako ne smete zaužiti neposredno z obrokom. Najbolje je, da to storite približno dve uri po vstajanju in ne prej kot eno uro pred jedjo.
Za zmanjševanje ravni adenozina (in utrujenosti) se najbolje obnesejo kratki popoldanski počitki. Vredno jih je umestiti v svoj dnevni urnik, saj poskrbijo za takojšen dvig energije.
Počitek v načinu “brez omejitev”
Ena večjih napak pri upravljanju časa je pomanjkanje omejitve počitka. Zgodi se, da se odločimo za ogled ene epizode priljubljene serije, potem pa si ogledamo še drugo, pa tretjo … Podobno je lahko z zanimivo knjigo ali različnimi drugimi oblikami sprostitve.
Učinek je drugačen od pričakovanega, saj se namesto sprostitve in povrnitve energije za delovanje polenimo. Občasno tak lenobni dan ne škodi, ko pa se začne na koledarju pojavljati pogosteje, je lahko eden glavnih krivcev za to, da nam čas začne polzeti med prsti.
Alternativa so predvsem aktivne oblike počitka, pa tudi omejevanje tovrstnih užitkov, za katere vemo, da nas lahko prevzamejo bolj, kot bi si sprva želeli.
Nepravilno razmišljanje o potovanjih
Na potovanja redko pomislimo kot na čas, s katerim lahko pametno upravljamo, predvsem pri krajših in rednih potovanjih, kot je recimo vožnja v službo.
Dobro je razmisliti o prednostih in slabostih prevoznih sredstev, ki so nam na razpolago. Avto nas bo angažiral kot voznike, vendar nam bo omogočil hitrejše in učinkovitejše doseganje cilja.
Vožnja z javnim prevozom nam bo vzela več časa, vendar nam bo dala možnost, da hkrati počnemo nekaj drugega. Najdlje bo trajala pot do cilja peš, vendar bo premagovanje razdalje na svežem zraku odlična priložnost za sprostitev.
Kot vidite, lahko tudi potovanje načrtujemo tako, da nam omogoča delo ali pa počitek – odvisno od tega, kakšen učinek želimo doseči.
Na veliko izobraževanjih ponavljajo, da pomanjkanja časa ni – obstajajo samo izgovori. In če čez dan res nimate časa za prav nič, lahko vedno vstanete 10 minut prej in si tako povrnete nekaj manjkajočega časa.
Težava običajno ni v resničnem pomanjkanju časa (čeprav se vseeno zgodi), temveč v tem, da nam ta čas uhaja skozi prste. Dobro se je zavedati, da tega časa ni več mogoče pridobiti nazaj. Vsak od nas ima 24 ur na dan in vsak od nas se sam odloči, kaj bo s tem časom počel.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
