Ko govorimo o Katekizmu Katoliške cerkve, nas običajno mika, da bi o njem premišljevali v smislu pravil, predpisov ali zakonov.
Predgovor Katekizma pa nam pojasnjuje, da ga moramo obravnavati v kontekstu besede “ljubezen”.
Celotni namen nauka in poučevanja je treba naravnavati na ljubezen, ki nikoli ne mine. Mogoče je namreč dobro razložiti to, kar je treba verovati, upati ali delati; toda predvsem je vedno treba jasno predočevati ljubezen našega Gospoda, da bi mogel vsakdo razumeti, kako vsako v polnosti krščansko krepostno dejanje nima nobenega drugega izvira kakor ljubezen in nobenega drugega cilja kakor ljubezen. (KKC 25)
Cilj Katekizma ni zgolj predpisovanje pravil, po katerih naj bi katoličani živeli, temveč pomoč katoličanom, da bi v čim večji polnosti ljubili Boga.
Prvo Janezovo pismo je odličen zgled za to zasnovo.
Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. (1 Jn 4,8)
Ljubezen do Boga je povezana s poznavanjem Boga. Boga in njegovih pravil ne moremo zgolj “poznati”, ne da bi ga ljubili.
Čeprav se zdi, da je Katekizem osredinjen na pravila, je v resnici osredinjen na ljubezen in na to, kako lahko Boga ljubimo na popolnejši način.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
