Zakaj sem se končno lotila branja katekizma

Katekizem Katoliške cerkve je izšel, ko sem imela štiri leta. To sem spoznala šele lani decembra. Mislila sem, da je ta knjiga pač “od nekdaj”. Da je to besedilo nastajalo postopoma, skupaj z evolucijo Cerkve, ter so ga z novimi spoznanji in dogmami tudi ustrezno dopolnjevali.

Da je besedilo razmeroma mlado (sploh glede na cerkvene razmere), me je izjemno presenetilo.

Preberite še:Ena sama beseda, ki povzame celoten Katekizem

Ko sem bila otrok, so katekizem vsi okrog mene omenjali kot nekaj dolgočasnega, suhoparnega, če ne celo zateženega. Vsekakor ni bil nekaj, kar naj bi ljudje brali.

Ko sem kot mlada novinarka prišla k tedniku Družina, je med kolegi krožila šala nekako v smislu: kako veš, da je novinarju zmanjkalo idej? Ko začne citirati katekizem. Vsekakor ni bil nekaj, kar naj bi zanimalo bralce.

Skratka, bilo je nepojmljivo, da bi kadarkoli katekizem sploh odprla, kaj šele, da bi prebrala celega.

Preberite še:4 načini, kako lahko Bogu darujemo vsakdanje delo

Nato pa sem pred nekaj leti delala intervju z razmeroma svežo spreobrnjenko v katoliško vero. Ganjena mi je pripovedovala, kako jo je vleklo h Katoliški cerkvi, a je imela privzgojene predsodke. Da bi si prišla na jasno, je kupila katekizem in ga prebrala. Od prve do zadnje strani. Bila je pretresena, ker je vse v njem zvenelo smiselno, pa tudi, da je knjiga bolj kot pravil polna ljubezni.

Takrat sem prvič pomislila, da bi tudi jaz presegla svoje privzgojene predsodke in vsaj poskusno vzela to knjigo v roke.

Preberite še:Zakaj naj bi katoličani prebirali Sveto pismo

V lanskem letu sem poslušala podkast Sveto pismo v enem letu z Mikom Schmitzem. Prav na dan, ko sem poslušala zadnjo, 365. epizodo podkasta, je ameriški duhovnik oznanil, da s 1. 1. 2023 začne s snemanjem novega podkasta: Katekizem v enem letu.

Nemudoma sem vedela, da bom ob tej priložnosti končno res prebrala katekizem. In sedaj, ko vsak dan poslušam odlomek katekizma v podkastu, s pomočjo pametnega telefona in brezžičnih slušalk, spoznavam, da ta knjiga ni ne dolgočasna, ne suhoparna, kaj šele zatežena. Moja intervjuvanka je imela prav – polna je ljubezni. Priporočam! Naj se tudi pri vas zgodi renesansa za katekizem.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

Preberite še:Mladenič mehkega srca in širokega nasmeha: “Ko pomagam, postajam boljši človek”

Preberite še:“Resnično občutenje hvaležnosti za vse drobne malenkosti mi je začelo spreminjati življenje”

Preberite še:Česa nas lahko nauči nova Shakirina pesem, polna zamer in prezira