Louis je star 78 let in ima srčno rad svojo 38-letno hčer Estefanío, ki ima Downov sindrom. Luis trpi za demenco in zaradi njegovega zdravstvenega stanja zdaj oba živita v domu za osebe s posebnimi potrebami. Sprva je bilo življenje v domu na ločenih oddelkih travmatično, dokler osebje ni prišlo na idejo, ki ogreje srce.
V dom sta vstopila lani, in čeprav je inštitucija ista, zaradi Luisove diagnoze živita na različnih oddelkih, ločena z notranjim vrtom. Oče je s Fani, kot jo ljubkovalno kliče, živel od njenega rojstva, zato mu je bilo zelo težko, ko ni mogel videti svoje hčerke in z njo komunicirati.
“Vsakič, ko so skrbniki Fani pospremili k očetu, je bil trenutek slovesa tragičen. Oče je bil zelo iz sebe. Ni razumel, zakaj so vedno prišli iskat njegovo hčer. Ne glede na to, koliko so mu negovalci in pomočniki poskušali razložiti, da bo hči šla na obed ali da mora na kakšne druge dejavnosti, tega ni mogel razumeti,” pravijo v domu, ki se nahaja v mestu Alicante na jugovzhodu Španije.
Fani, srce svojega očeta
Vanesa López Manchón, ki dela kot psihologinja v tem centru, se je zavedala, da se bo kakovost življenja obeh izboljšala, če bo našla način, kako ju povezati.
“Ugotovila sem, da je Luis ohranil sposobnost branja. Spomnila sem se, da bi lahko napisala sporočilo, ki bi ga lahko prebral vsak dan in tako razumel, da je njegova hči blizu. Napisala sem to sporočilo in pomislila, da bi bilo poleg tega dobro na Fanijino okno dati kakšno oznako, da bi vedel, kje je njegova hčerka,” pravi Vanesa.
“Ker je Fani očetovo srce, smo pomislili, da je srce lahko dobra oznaka. Tako bi zjutraj, ko bi vstal, razumel, da živita v isti stavbi in da mora samo pogledati skozi okno, da jo vidi,” dodaja.
Na Fanijino okno so tako nalepili rdeče srce, na steno v njegovi sobi pa sporočilo, v katerem so tudi napisali, da če hoče videti svojo hčerko, naj to pove asistentki, ki bo sporočila Fani, naj pogleda skozi okno.
Korak za korakom
Sčasoma je osebje v domu opazilo, da rešitev deluje. “Luisov srečen obraz je bil kot pesem,” pravi Vanesa z zadovoljnim nasmehom. “Super je, ker jo lahko vidi, ko si tega želi in ko jo potrebuje.”
“To je bil koristen proces za oba, zdaj hodita tudi ven, na izlete. Vsakič, ko se vidita, sta zelo vesela,” dodaja.
Uspeh na družabnih omrežjih
Dom, v katerem prebivata oče in hčerka, je to zgodbo podelil na družabnih omrežjih, rekoč: “Te srčne zgodbe so tako lepe, da morajo ljudje izvedeti, kaj se dogaja v teh centrih.” Na zgodbo so se ljudje odzvali tako čustveno, da je postala pravi ponos osebja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
