Celoletna članarina za fitnes. Načrti, da bomo končno našli čas zase, ne pa bili samo razpeti med službo in domom. Obljube, da bomo poskrbeli za boljšo prehrano in ne bomo segali po hitri hrani, ki bo hipno potešila našo lakoto. Želja opraviti kakšen tečaj ali pa zamenjati službo … Tako zvenijo mnoge obljube, da bomo spremenili nekaj na sebi. Ali veste, koliko jih doseže to “sanjsko destinacijo”? “Osem odstotkov!” pravi Jon Acuff, avtor knjige Opravljeno! Podari si zaključek.
Zakaj tako malo in kaj lahko storimo, da se znajdemo v tej skupini?
1. “Manj kot so ljudje dajali poudarek temu, da je delo opravljeno popolno, bolj so postali produktivni. Tako se izkaže, da sploh ne gre za več truda. Vrtenje v krogu okoli namena ne bo pomagalo. Ljudje, ki začenjajo znova in znova, lahko tudi dokončajo.”
Zavreči perfekcionizem? Sliši se dobro! Toda ali lahko prenesemo idejo, da nismo popolni, da bomo kaj naredili slabo ali da v čem ne bomo uspeli? Mnogi med nami ostajamo v kraljestvu razmišljanja o novih stvareh, vendar nikoli ne naredimo koraka naprej. Zakaj? Zadržuje nas strah, da če nekaj ni narejeno brezhibno, to sploh nima smisla početi. Kam nas to privede? Nikamor! Ko bi si le dovolili malo nepopolnosti in prešli na naslednji korak …
2. “Moraš se zabavati, skrajšati cilj za polovico in si vnaprej povedati, da ti kaj ne bo uspelo. Pripravljen moraš biti tudi na presenečenja.“
Se zabavamo? Smo navdušeni že ob misli na to, kaj nam bo prinesel dan? Tu ne govorim o redkih “srečnežih”, ki imajo službo svojih sanj. Govorim o primerih, v katerih, s težavo in z nekaj stresa, počnemo še neko stvar, ki nas veseli. Včasih nas boli, drugič osrečuje, tretjič imamo občutek, da je neznosno, ampak vemo, da moramo to opraviti.
Vemo, da je življenje polno presenečenj in včasih načrti za dan ostanejo le v sferi načrtov. Kaj s tem storiti?
3. “Gre za korakanje pod zastavo nepopolnosti. Zavrni idejo, da je nepopoln dan znak neuspeha. Ta teza je preprosto napačna. Lahko poskusiš znova. Danes, jutri, naslednji teden.”
Več kot gotovo je, da nam kaj ne bo uspelo. Nemogoče je doseči popoln rezultat. Toda če ne poskusimo, se nam zagotovo ne bo treba soočati z neuspehom. Zdi se vabljivo misliti, da si lahko oprostimo en neuspeh v življenju, toda ali gre res za to? Dovolimo si biti nepopolni, imeti slab dan, doživeti razočaranje.
Kot poudarja Jon Acuff, šteje tisto, kar naredimo po tistem, ko se enkrat odločimo, da ne bomo šli teč, ko na budilki vklopimo še en dremež in zamudimo v službo, ko pojemo celo škatlo sladkarij. Kaj nas lahko zavede na poti do uresničitve naših načrtov?
4. “Skrivanje je dejavnost, ki se je lotiš, namesto da bi se osredotočil na cilj. Plemenita ovira je navidezno utemeljena utemeljitev za nedelo na projektu. Oba pojava nam dejansko otežujeta, da bi zadevo pripeljali do konca.“
V skrivališču se zatečemo pred strahom, ki nam govori, da nam ne bo uspelo. Skrivališče nam daje občutek uspeha, čeprav ne dosežemo cilja, ki smo si ga zastavili.
Kako jih prepoznati?
Kaj počnete, ko imate na urniku nalogo, ki jo morate opraviti? Ali pogledate objave prijateljev na Facebooku, morda vklopite svojo najljubšo serijo? Moramo se malo spočiti, saj se razume, mar ne? Čas pa leti …
Potem so tu še skrivališča, ki so na videz produktivna in zato še bolj zavajajoča, pravi Acuff. Posledica tega je, da imamo občutek, da nam gre dobro, a na najpomembnejših področjih ne napredujemo.
Plemenitim oviram so izpostavljeni bodoči podjetniki, ki pravijo, da bi ustanovili podjetje, ampak da bi zaradi tega postali deloholiki in bi se tako vpeli v delo, da ne bi več našli časa za družino, zato se ne splača.
Avtor knjige navaja stavke, ki namigujejo na plemenito oviro: “Dokler se ne znebim vsega, kar me moti, ne bom mogel narediti ničesar … Dokler si ne postavim popolnega cilja, ne morem delati na ničemer … Rad bi prišel malo v formo, a si ne morem privoščiti nove garderobe.”
Se sliši znano? Kako se proti temu boriti? Povečajmo svoje možnosti za uspeh. Kako? Če nameravamo iti zgodaj zjutraj v fitnes, si oblačila za trening pripravimo dan prej. Če imamo veliko pomembnih opravkov, se jih lotimo že zjutraj. Vprašajmo se tudi: kaj lahko poenostavim? In ne podlegajmo mislim, da je za ukrepanje že “prepozno”. To ni res!
5. “Lahko odpremo vrata z oznako “zaključeno”, za katerimi čakajo nepredvidljive dogodivščine, priložnosti in zgodbe. Napis na drugih vratih se glasi perfekcionizem. Ko jih odpremo, bodo naše oči zagledale zidan zid frustracij, sramu in neizpolnjenih upov.“
Ste vedeli, da nam nedoseženi cilji ostanejo v spominu bolj kot doseženi? Mučijo nas in nam dajejo občutek, da nečesa nismo dokončali. To so posledice, ki jih trpimo, ko si zastavimo cilje in jih nato opustimo.
Kakšno rešitev nam predlaga avtor? Spodbuja nas, da si postavimo privlačen cilj, poskrbimo, da se na poti zabavamo in počnemo tisto, kar nam bo privabilo nasmeh na obraz. Preprosto? Torej, na delo!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
