Koliko danes mlade sploh zanima zgodovina Slovenije, je osamosvojitev zanje nekaj pozitivnega ali negativnega – ali so do nje ravnodušni in kaj bi lahko storili, da bi bili mladi bolj razgledani v tej smeri: o vsem tem sta se v studiu oddaje Reflektor pogovarjala voditelj David Tomažin in diplomirani zgodovinar Matej Logar, ki je v prostem času aktiven tudi v lokalni politiki in folklori.
So mladi zadovoljni, da živimo v samostojni Sloveniji?
Oba, tako David kot Matej, sta se rodila leta 1998, torej sedem let po osamosvojitvi Slovenije. “Ko sva se midva začela zavedati samega sebe, je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, tako da je to, da je Slovenija samostojna država, nama samoumevno,” je razmišljal Matej. “Seveda sem ponosen na to, da imamo samostojno državo, in prav se mi zdi, da jo imamo, ampak je težko doreči, ali je odnos zares pozitiven ali negativen. Moj osebni je pozitiven.”
“Če pa vprašava koga drugega iz najine generacije, pa ne vem, je težko reči, sploh ker smo del Evropske unije, spet neke velike tvorbe, meddržavne, ki je sicer nekaj čisto drugega kot Jugoslavija … Meni se zdi, da bi veliko mladih, če bi jih vprašal, reklo, da so naklonjeni, ker je danes tak standard življenja, kot ga še ni bilo tukaj.”
Oglejte si celotno oddajo Reflektor:
O osamosvojitvi se premalo učijo v šoli
Oba sogovornika v oddaji Reflektor nameravata v prihodnosti poučevati zgodovino v šoli. Matej ima s tem že konkretne izkušnje, saj je nekaj časa poučeval na Gimnaziji Kranj. Strinjala sta se, da se novejši zgodovini Slovenije bistveno premalo posvečajo pri urah zgodovine tako v osnovni kot v srednji šoli. Matej zato zagovarja, da bi se tej temi v šolah posvetilo več časa, četudi na račun kakšnih drugih vsebin. “Če bi na hitro predelali 90., 80. leta prejšnjega stoletja, bi se veliko naučili. Midva, ki sva zgodovinarja, veva nekaj o tem. Najina generacija o tem ne ve nič,” je povedal Matej.
Reflektor? Kaj pa je to?
Zavedni Slovenci morajo poznati svojo zgodovino
David je Mateja izzval z vprašanjem, zakaj se tako malo govori o osamosvojitvi Slovenije. Potem ko sta obdelala morebitne teorije zarote, je Matej dejal: “Zdi se mi samoumevno in edino pravilno, da kot državljan, če si zaveden Slovenec ali Slovenka, moraš poznati svojo zgodovino.”
Matej pravi, da v del splošne izobrazbe spada tudi kulturna izobraženost, da poznaš nekaj ljudskih pesmi, kakšno slovensko narodno nošo. “To je naš kompleks majhnega naroda, češ, da nas je sram naše kulture in da moramo biti tako globalizirani, da vemo vse o vsem oziroma nekaj malega o vsakem narodu. Ampak kaj pa ti?” Strinjala sta se, da je danes v Sloveniji že čudno, če mlad fant povabi dekle na ples, ko zavrtijo Avsenikovo Golico.
Na mladih svet stoji
David in Matej sta v zanimivi debati, ki si jo lahko ogledate v videu ali ji prisluhnete v obliki podkasta, razpravljala tudi o mladih, kaj jih zanima in za kaj se borijo. “Moramo poznati osamosvojitev, ker to je najbolj nedavna zgodovina. To je v bistvu skoraj včeraj. To ni neka rimska zgodovina. To so naši očetje dobesedno. Mi nadaljujemo njihovo delo.” Strinjala sta se, da so mladi že danes tvorci zgodovine.
