Le malokdo ve, da se za to svetovno znano igračo skriva zgodba o gorečem zaupanju v Božje usmiljenje
Dva požara, ženina smrt in pomanjkanje denarja so stiske, s katerimi se je soočal Danec, zaradi katerega otroci po vsem svetu ob igri razvijajo svojo domišljijo in ročne spretnosti, starši pa kdaj kričijo na ves glas, ko stopijo na kocko, ki brezskrbno leži na tleh.
Ole Kirk se je rodil spomladi leta 1891 na Danskem kot deseti otrok Jensa Nielsa in Kirstine Christiansen. “Odraščali smo v skromnem, a dobrem domu, z zaupanjem v Božje usmiljenje,” piše Danec v svojih zapiskih, v katerih že lahko prepoznamo krščanske korenine in temelje, na katerih je odraščal.
Kot otrok je Ole Kirk pomagal vzdrževati gospodinjstvo: pasel je ovce in krave ter pomagal v hlevih in na poljih na bližnjih kmetijah. Kot najstnik je postal vajenec pri bratu Krestenu, mizarju, in leta 1911 je pri 20 letih prejel vajeniško spričevalo.
Nekaj let pozneje je odprl mizarsko delavnico in si ustvaril družino: s Kristine Sørensen sta postala starša štirih sinov. Bil je aktiven član lokalnih skupnosti, med drugim zveze krščanskih mladeničev in prenovitvenega misijonarskega združenja.
Živel je po preprostih načelih, ki so v veliki meri izhajala iz njegove krščanske vere: kako najbolje skrbeti za tisto, kar mu je bilo dano. Vera mu je skupaj z odločnostjo, trdim delom, pogumom in optimizmom pomagala preživeti težke čase, ki jih ni manjkalo.
Pri 33 letih je požar uničil njegovo delavnico in hišo in komaj je po tem spet začel delati na svojem, je moral delavnico zapreti zaradi svetovne gospodarske krize. Brez vira dohodka je začel izdelovati igrače po naročilu. “Ker nismo imeli drugega dela, smo to imeli za Božji dar,” o tem pravi sam.
Ko je dopolnil 40 let, mu je umrla žena. Ostal je sam s štirimi sinovi, starimi med 6 in 15 let. Na težave je odgovarjal z mislijo, ki jo je pogosto ponavljal svojim otrokom: da je življenje darilo, a hkrati tudi izziv.
V tem težkem obdobju mu je kljub vsemu uspelo ohraniti pozitiven odnos do življenja. Kazal je navdušenje nad novimi možnostmi in dober odmerek humorja. “Christiansen je imel naravni dar za humor in znal ga je uporabiti,” se spominja eden izmed njegovih prvih vajencev.
Ta drža se ujema z mislijo francoskega meniha Pierr-Marieja Delfieuxa: “Radost ni človeška iznajdba, ampak izžarevanje Boga. Ni je mogoče ustvariti, dana nam je. Moraš jo biti sposoben sprejeti, ne iskati.”
Podprite Aleteio!
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.