Nedavno so bili predstavljeni rezultati največjega svetovnega preizkusa “štiridnevnega delovnega tedna”, in ti so zelo poučni.
V pilotnem projektu je sodelovalo skoraj 3.000 ljudi, zaposlenih v več deset podjetjih. Vključena podjetja so se lahko odločila, kako želijo skrajšati delovni teden svojih zaposlenih, vendar so se morala strinjati, da bodo plače in ugodnosti ostale enake, je poročal ameriški časnik The Washington Post.
Glede na nedavno objavljene rezultate so zaposleni ob koncu poskusa poročali o različnih koristih, povezanih s spanjem, ravnjo stresa, osebnim življenjem in duševnim zdravjem. Prihodki podjetij so v šestmesečnem poskusu “ostali bolj ali manj enaki”, vendar so se v primerjavi s podobnim obdobjem iz preteklih let v povprečju povečali za 35 odstotkov. Zmanjšalo se je število odpovedi.
Zaposleni, ki so sodelovali v pilotnem projektu, so poročali, da so imeli več časa za svoje otroke in druge družinske člane, vključno z ostarelimi sorodniki, očetje pa so podvojili čas, ki so ga preživeli s svojimi otroki. (Zanimivo je, da niso poročali o kakršnihkoli spremembah v deležu opravljenih gospodinjskih opravil med moškimi in ženskami.)
Le tri od 61 podjetij, ki so sodelovala v poskusu, v prihodnje ne nameravajo nadaljevati z nobenim dejavnikom štiridnevnega delovnega tedna – druga pa se ne bodo vrnila na stari način.
Pilotni projekt je pokazal, da so delavci zadovoljnejši s svojim delom, podjetja pa s štiridnevnim delovnim tednom niso izgubila ničesar (nekaj so celo pridobila). Čeprav se to morda ne bo obneslo za vsa podjetja ali delavce, se zdi, da je bil izvedeni projekt koristen za obe strani.
Prav tako se zdi, da je to velika zmaga za družinsko življenje, še posebej v luči druge nedavne raziskave, ki so jo opravili v Združenih državah Amerike.
Ta je pokazala, da prilagodljivejše delovne prakse vodijo k boljšemu starševstvu in bolj zdravim otrokom.
Maureen Perry-Jenkins, razvojna psihologinja z univerze v Massachusettsu, je s svojo ekipo ugotovila, da je “delo, ki staršem v prvem letu otrokovega življenja nudi samostojnost in podporo, povezano z boljšimi kognitivnimi in socialnimi rezultati ter duševnim zdravjem tega otroka šest let pozneje”.
Raziskava je spremljala 370 družin od rojstva prvega otroka do njegovega vstopa v prvi razred. Vsi sodelujoči so bili nizko plačani delavci. Washington Post je poročal:
“Ljudje preživijo 40 ur na teden v službi in ta izkušnja vpliva na vaše duševno in telesno zdravje, pravzaprav na vse,” je dejala Perry-Jenkinsova, ki o rezultatih te raziskave piše v svoji knjigi Work Matters (Delo je pomembno, op. prev.).
Ugotovila je, da so sicer vsi starši v raziskavi imeli radi svoje otroke, vendar to ni vedno pomenilo dobrega starševstva. Toda matere in očetje, “ki so imeli v prvem letu otrokovega življenja občutek nadzora in učinkovitosti pri delu, so bili kot starši bolj odzivni in podporni, njihovi otroci pa so imeli boljše socialne veščine in manj vedenjskih težav”.
Raziskava je tudi pokazala, da ima očetova izkušnja z delom velik vpliv na način njegove vzgoje in otroke.
Ti rezultati kažejo, kar družbeni nauk Cerkve o delu in družini uči že dlje časa – da naj bi delo služilo človeški osebi in ne obratno. In kako bi nam delo moralo pomagati, da bi lažje živeli svojo poklicanost v zakonsko in družinsko življenje. Katekizem Katoliške cerkve v razdelku 2428 pravi takole:
Prvobitna vrednost dela je v zvezi s človekom samim, ki je njegov tvorec in mu je delo namenjeno. Delo je zaradi človeka in ne človek zaradi dela.
Če prakse, kot sta štiridnevni delovni teden in večja prožnost v našem poklicnem življenju, prinašajo večjo stopnjo zadovoljstva in dobrega počutja, ne škodujejo poslovnemu izidu podjetja in imajo velike koristi za naše družine in otroke, potem je morda nastopil čas, da o tem razmislimo tudi v svojem življenju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
