Matic Vizjak je mladi kmet in podjetnik iz Šmarja pri Jelšah, ki je posebej prepoznaven postal zaradi svojega uspešnega ukvarjanja s čilijem. Ne prideluje ga le za druge, tudi sam ga dodaja prav k vsakemu obroku. Svoje znanje in izkušnje želi mentorsko podajati naprej. Ni ga strah preizkušati novih stvari ali se podajati v neznano. Nasprotno, to mu je še v poseben izziv. Še podrobneje pa se vam razkrije v Moških skrivnostih.
Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Disciplina in osredotočenost! Kontrola svojega uma, da si ti njegov gospodar in ne on tvoj. Samo tako lahko v negotovih, stresnih in na videz negativnih trenutkih, ki jih je v podjetništvu na pretek, vseeno izluščiš ven nek pozitiven “aha” moment.
Ne bom skrival, čeprav navzven vselej kažem ultra pozitivno in uspešno sliko, je v moji dosedanji podjetniški poti gotovo razmerje 9 : 1 v prid razočaranj v primerjavi s pozitivnimi trenutki.
Vendar tako je, če si obuješ bistveno prevelike čevlje, tega se zavedam, to sem sprejel in mi je živeti s tem OK. Zato vsak spodleteli poskus, vsako novo razočaranje (oz. notranje ponižanje), ki ga doživim, sprejemam zgolj kot statistiko.
Kaj mislite s tem?
Statistika življenja velja vedno in povsod, ne da se je ogoljufati, prirejati, prehiteti. Verjamem in sem trdno prepričan, da vsaj eden od desetih poskusov mora uspeti, ni pa nujno, da bo uspel vsaki deseti, lahko da jih ne bo uspelo 5o ali 100, ampak statistika velja in te ulovi nekje po poti. Vendar ko te, takrat dočakaš rafal uspehov. O tem sem prepričan, zato vem, da je čas za prosperiranje vedno v prihodu, treba je vztrajati, vztrajati in vztrajati.
Matic Vizjak v fotografijah:
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Najprej mi pade na pamet “najpomembnejša moška postranska stvar”, nogomet. Zame je gledanje oz. “investiranje” časa za ta najbolj preplačan in skorumpiran šport na tem fatalnem planetu največja izguba sicer lahko zelo dobro izkoriščenega časa!
Meni je najpomembnejša postranska stvar eksperimentiranje v kuhinji, ustvarjanje receptov, ki jih ne najdeš nikjer, in vloga kreatorja zadovoljnih obrazov onstran chefovske mize. 😉
Za klene fante in gospode
V mladosti ste delali na ladji, bili šef kuhinje v Avstraliji. Ste kdaj sploh poznali strah pred novim in neznanim? Kaj vas žene naprej?
Nikoli nisem imel in nimam niti zdaj nobenega strahu pred neznanim, ravno nasprotno. To iščem, potrebujem, to me izpolnjuje in gradi. Moje sanje so bile in so še vedno neomajne in trdno zakoreninjene: z našimi otroki – našimi produkti želimo ustvariti globalno prisotnost, če želimo to ustvariti, potem prostora za strah ni!
Čili je reden sopotnik vaše prehrane vsak dan, pri številnih obrokih. Kje vse in kako ga uporabljate?
(smeh) Bom zelo kratek in jedrnat, ker je odgovor povsem preprost. Uporabljam ga vsak sleherni dan od nedelje do nedelje, od prvega obroka zjutraj do zadnjega zvečer.
Ste že kdaj poskusili čili, ki je bil celo za vas preoster?
Ahh, seveda, pa ne enkrat. Če se prav spomnim, sem vsaj trikrat za več ur obležal na kavču z absurdnimi bolečinami v želodcu zaradi tipičnega sindroma “ego bolnika”. (smeh)
Matic o tem, kako se pripravi dobra žar omaka:
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
18 let redno brez premora 4–6-krat na teden treniram v fitnesu, to je zame iz več razlogov najbolj ultimativen šport. Je časovno prilagodljiv, kar je za izredno nepredvidljiv urnik podjetnika zelo pomembno. Poleg tega lahko v relativno kratkem času narediš res največ za svoje telo.
Gorništvo, alpinizem sta mi blizu, zadnja leta noro uživam v prostem plezanju. Plezanje na nezavarovanih predelih, brez varovalne opreme in označenih poti me spominja na ekscentrično podjetniško pot. Samo ti, tvoj um, psihofizična pripravljenost, skala in spodaj 800 metrov prepada. Nimaš druge: ali boš splezal ali …
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Nisem Darwin, a vseeno predvidevam, da si evolucija ni zamislila te kaotične anomalije razmerja testosterona med sodobnim moškim in žensko. Bil sem mentor že kar nekaj startupom in me je strah, ko gledam, kako neodločni in prestrašeni so nekateri predstavniki mlade moške populacije. Po drugi strani pa ognjevitost in drznost mladih posameznic. Enako je v fitnesu, medtem ko večina “pubecov” čepi na telefonih in dviguje 35 kilogramov bencha, “bejbe” brez milosti razbijajo uteži in gredo do garderobe po štirih … Čez desetletje ali dve bo nastopila nikoli končana ženska era. Meni je OK, ne vem pa, ali je evoluciji …
Ste lahko bolj konkretni?
Menim, da smo se povsem izgubili. Ostro se delimo na nacije, rase, barve, religije, prepričanja, pripadnosti in finančne razrede. Saj te razlike so bile od nekdaj, a vendar mislim, da imamo vsi samo en dom in ta dom je naš planet – Zemlja, ki pa postaja vse bolj nestrpen do drugačnosti oz. nepripadnosti posameznikovemu mišljenju.
Industrijska revolucija nas je razdvojila, družbena omrežja nam vsakodnevno ustvarjajo lažno idealno življenjsko farso, ki ne obstaja. Mediji in peščica ljudi, ki na svetu vlečejo niti, pa nas vodi po za njih najbolje ustvarjeni iluziji – kot največja prevara in laž sodobne zgodovine, ki se je začela marca pred dvema letoma … Nismo več hvaležni za nič, vse nam je samoumevno (priznam, s slednjim imam težave tudi sam).
Sploh Slovenci! Prepotoval sem že velik kos sveta in iz svojih izkušenj lahko povem, pa naj se sliši še tako kičasto in pocukrano: Slovenija je najlepša, najbolj čudovita in najpopolnejša dežela na svetu! Imamo brezhibno pitno vodo na vseh koncih naše ljube domovine, čudovit, bujen in neponovljiv ekosistem, zrak, ki nas osveži in napolni s pozitivno energijo, nutricionistično bogato hrano in otroci lahko gredo brez skrbi sami v šolo.
Ja! Hoditi sam brezskrbno po pločniku ni povsod samoumevno! Poskušaj to v Cape Townu ali Kaliforniji, ko ti Airbnb gostitelj toplo priporoča, da po šesti zvečer ne zapuščaš stanovanja, ker tvegaš, da boš vsaj oropan, če ne ubit.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Definitivno moja mornarska pot na predpotopni stari tovorni ladji okoli sveta, takoj po srednji šoli.
Bilo je točno pred 18 leti, takrat še ni bilo Googla, Facebooka, pametnih telefonov, prenosnih računalnikov, nič. Oziroma ni bilo dosegljivo nam navadnim smrtnikom iz zaostalih zaselkov. Bil sem sam, nisem imel nobene utehe nikogar, ki bi mu bilo mar zame, nikogar nisem mogel poklicati, video klici so bili takrat še znanstvena fantastika. V brutalnih delovnih razmerah kot edini Slovenec na zarjaveli palubi sem imel samo sebe, svoj um in trmo. Bila je najboljša življenjska šola, ki jo lahko 18-letnik prejme! To je bila zagotovo odločitev, na katero sem najbolj ponosen. Da sem šel takoj (po srednji šoli, op. a.) po delovne izkušnje na ladjo in pozneje v Avstralijo.
Zavedati se moraš, da si na koncu res sam, vse je odvisno od tebe in ti si kreator svojega uspeha/neuspeha oz. usode. Ja, vem, o tem govorijo vsi motivacijski govorci. Tudi meni so bili skrajno patetični, ko sem jih poslušal, a ko minevajo leta, spoznaš, da je preprosto res tako.
Lahko delite še kako življenjsko spoznanje?
Pustimo detajle in resnico, da se seveda res nismo rodili na predelih sveta, kjer je ta možnost bistveno boljša, a bodimo realni, če živiš v sodobni civilizaciji, imaš dve nogi, imaš dve roki, pamet in jezik. Čisto vsi na tem svetu imamo nekaj skupnega! Vsi imamo na voljo 24 ur v enem dnevu. Kako boš vse te atribute skupaj s časom uporabil, je pa povsem odvisno od tebe. Zunaj določenega odstotka izjem, ki teh možnosti nimajo, verjamem, da je življenje fer, zelo fer.
Drugo spoznanje se mi zdi precej omembe vredno, saj je danes povsem napačno interpretirano. Denar pokvari človeka. Moje mnenje je povsem nasprotno. Denar je zgolj povečevalno steklo tvoje osebnosti. Če si idiot, baraba in prevarant, že ko si reven, bo denar samo potenciral tvojo podlo osebnost. Če si darežljiv, skrben in čuječ, še ko si reven in nimaš dovolj niti zase, boš kot finančno stabilen in preskrbljen samo še bolj velikodušen, razumen in radodaren!
