Benedikt XVI. je bil precej daleč od podobe, ki so si jo nekateri ljudje ustvarili o teologu, odtrganem od življenjske stvarnosti: zelo jasno je zaznaval težave, s katerimi se srečujemo pri vsakdanjem življenju v Božji navzočnosti.
V enem od adventnih nagovorov je leta 2009 zapisal: “V vsakdanjem življenju vsi doživljamo, da nam primanjkuje časa za Gospoda in tudi malce časa zase. Končamo tako, da smo zatopljeni v ‘delo’.” Kdo še ni izkusil obdobja, ko nas število stvari, ki jih moramo opraviti, dobesedno preplavlja in nimamo več časa ali razpoložljivosti misliti na tisto, kar je zares bistveno?
Kaj je bistveno?
Za Benedikta XVI. je to naše srečanje s Kristusom.
“Na začetku kristjanovega bitja ni neka etična odločitev ali velika ideja, ampak srečanje z nekim dogodkom, z neko Osebo, ki daje njegovemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev,” je zapisal v svoji prvi okrožnici Bog je ljubezen.
Vera je predvsem odnos, srečanje z Bogom. Nova odločilna usmeritev je postati svet. Na poti svetosti pa napredujemo tako, da redno preživljamo čas s Kristusom in se pustimo ujeti v njegovo ljubezen:
“Ko enkrat vstopiš v prijateljstvo z Bogom, se vse v tvojem življenju začne spreminjati. Ko ga bolje spoznaš, ugotoviš, da želiš v svojem življenju odražati nekaj njegove neskončne dobrote,” je dejal v nagovoru učiteljem in katehetom na univerzi Twickenham v Veliki Britaniji 17. septembra 2010.
In da bi postali Božji prijatelji, Benedikt XVI. priporoča nekaj navad, ki so razmeroma dostopne in jih je preprosto uvesti v vsakdanji urnik.
1Dvakrat na dan bodite v kratkem stiku z Bogom
Vsak odnos umre, če ga ne vzdržujemo. To velja za pare, družine in prijatelje, pa tudi za Gospoda. Zato je Benedikt XVI. dejal: “To pomeni, da nikoli ne začnemo in nikoli ne končamo dneva brez vsaj kratkega stika z Bogom.” Ne nujno z molitvijo, ampak z mislijo, srčno gesto, besedo hvaležnosti ali zahvale, na začetku in koncu dneva.
2Vsako jutro se Gospodu zahvalite za dar vere
Benedikt XVI. je na svoji zadnji splošni avdienci 27. februarja 2013 delil čudovito kratko molitev in spodbudil, naj jo izgovarjamo vsako jutro, da bi izrazili svojo ljubezen do Gospoda in se mu zahvalili za dar vere: “Častim te, moj Bog, in te ljubim z vsem srcem. Zahvaljujem se ti, ker si me ustvaril, me naredil za kristjana.”
Za Benedikta XVI. je dar vere “naša najdragocenejša lastnina, ki nam je nihče ne more odvzeti!”
3Vsak dan poiščite priložnost za veselje
“V srcu vsakega moža in žene se skriva hrepenenje po veselju,” je Benedikt XVI. dejal na 27. svetovnem dnevu mladih leta 2012. “Veliko bolj kot takojšnje in minljive občutke zadovoljstva naša srca iščejo popolno, polno in trajno veselje, ki je sposobno dati ‘okus’ našemu bivanju.” Da bi ga okusili, moramo prepoznati preproste radosti, ki nam jih ponuja Gospod. Benedikt XVI. izpostavi nekaj razlogov za veselje:
… veselje do življenja, veselje do lepote narave, veselje do dobro opravljenega dela, veselje, da pomagamo drugim, veselje do iskrene in čiste ljubezni. Če se pozorno ozremo, lahko vidimo še veliko drugih razlogov za veselje. To so srečni trenutki v družinskem življenju, skupno prijateljstvo, odkrivanje svojih darov, naši uspehi, pohvale, ki jih dobimo od drugih, sposobnost izražanja in zavedanje, da nas razumejo, ter občutek, da smo v pomoč drugim.
4Vsako nedeljo se srečajte s Kristusom v evharistiji
“Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.” (Jn 6,51). Kot obljuba samega Kristusa vsako evharistično obhajanje zakramentalno udejanja Jezusovo daritev njegovega življenja. Zato, tako Benedikt XVI., “bistveno pomeni, da nikoli ne preživimo nedelje brez srečanja z vstalim Kristusom v evharistiji; to ni dodatno breme, temveč luč za ves prihodnji teden”.
5Vsak dan beležite Božja znamenja
Leta 2009 je Benedikt XVI. predstavil napredno zamisel o “točkovnem dnevniku”, v katerega bi zapisovali znamenja, ki nam jih pošilja Bog. Namen tega je, da bi se zavedali in si beležili, kako pozoren je Bog do vsakega svojega bitja in kako zelo nas ljubi.
“Posamezni dogodki dneva so namigi, ki nam jih daje Bog, znamenja pozornosti, ki jo namenja vsakemu izmed nas. Kako pogosto nam Bog daje vpogled v svojo ljubezen! Voditi tako rekoč ‘notranji dnevnik’ te ljubezni bi bila lepa in odrešilna naloga za naše življenje!” je dejal.
6Premišljujte o umetniških delih
Benedikt XVI. je kot glasbenik in ljubitelj glasbe izkusil, kako lepota človeka vodi k Bogu. Med splošno avdienco avgusta 2011 je povedal, kako zelo se ga je dotaknil Bachov koncert v Münchnu: “Ob koncu zadnjega stavka ene od kantat sem začutil, ne z razumom, ampak v globini srca, da mi je to, kar sem slišal, posredovalo resnico, resnico vrhunskega skladatelja, in me spodbudilo, da sem se zahvalil Bogu.”
Via pulchritudinis, “pot lepote”, je ena od poti, ki nas lahko vodi k Bogu in nam pomaga, da ga srečamo.
“Obstajajo umetniški izrazi, ki so prave poti k Bogu, najvišji lepoti, in nam celo pomagajo rasti v odnosu z Njim, v molitvi,” zatrjuje Benedikt XVI.
“To so dela, ki so se rodila iz vere in izražajo vero. Primer tega lahko vidimo, ko obiščemo gotsko katedralo: očarajo nas navpične linije, ki se dvigajo v nebo ter dvigajo naš pogled in duha,” ali ko poslušamo sakralno skladbo, “ki nam poboža srce”, “naš um pa se tako rekoč razširi in samodejno obrne k Bogu”.
7Uživajte v humornih trenutkih življenja
Benedikt XVI. je v precej osebnem pogovoru za medije v pripravi na apostolsko potovanje na Bavarsko septembra 2006 poudaril, kako pomembno je, da se ne jemljemo preveč resno in da znamo uživati v drobnih radostih življenja:
“Nisem človek, ki bi si nenehno izmišljeval šale. Mislim pa, da je zelo pomembno, če znamo videti humorno plat življenja in njegovo veselo razsežnost ter da vsega ne jemljemo preveč tragično.”
Svoje misli je sklenil takole: “Neki pisatelj je nekoč dejal, da angeli lahko letijo, ker se ne jemljejo preveč resno. Morda bi tudi mi lahko malce leteli, če se ne bi imeli za tako pomembne.”
8Pogosteje se priporočajte svetnikom
Benedikt XVI. je globoko častil svetnike in je zaupal vanje, “v te može in žene, ki so bili s svojo vero, ljubeznijo in življenjem svetilniki za toliko generacij, pa tudi za nas,” je dejal. Med umestitvenim bogoslužjem svojega pontifikata 24. aprila 2005 se je zaupal celotnemu občestvu svetnikov: “Vsi Božji svetniki so tu, da me varujejo, podpirajo in nosijo.”
Vse krščene je povabil, naj storijo enako, natančneje tako, da “sledijo njihovemu zgledu, se jim priporočajo v molitvi in vstopajo v občestvo z njimi”. Tako pravi (navajajoč koncilski dokument Luč narodov): “Druženje s svetniki nas povezuje s Kristusom, iz katerega kot iz njihovega vira in glave izhaja vsaka milost in življenje samega Božjega ljudstva.”
9Vzemite si čas za tišino
Kljub življenjski naglici nas Benedikt XVI. vabi, naj si redno vzamemo čas za tišino, ki je zanesljiva pot do srečanja z Bogom, prostor, kjer pustimo spregovoriti “veselju, skrbem, trpljenju”, bistven čas za razločevanje, kaj je pomembno in kaj nekoristno ali naključno.
“Ne preseneča, da različna verska izročila samoto in tišino obravnavajo kot posebni stanji, ki ljudem pomagata znova odkriti sebe in tisto Resnico, ki vse osmišlja,” je zapisal v poslanici za 46. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja maja 2012. “Če nam Bog govori tudi v tišini, mi v tišini odkrivamo možnost govorjenja z Bogom in o Bogu.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
