Jessica in Mike Ptomey sta bila presrečna starša dveh dečkov in v pričakovanju tretjega otroka. “Bilo je vznemirljivo in bila sva pripravljena na tretjega otroka.”
Grozljiva novica
Ko pa je Jessica prišla v drugo trimesečje, je ultrazvok pokazal, da otrokova rast zaostaja za štiri tedne, Jessica pa je imela premalo plodovne tekočine. Zdravnik jima je povedal, da otrok ne bo preživel. Ker je bila Jessica že visoko noseča, je rekel, da bodo morali sprožiti porod, ko se bo srčni utrip ustavil, in bo morala roditi mrtvega otroka.
“Ne vem, če obstaja kak način, da se lahko kot mama zares pripraviš na takšne novice. Spomnim se, da sem bila hudo žalostna in zelo prestrašena.”
“Dejstvo, da se bo porod vseeno zgodil, otrok se bo rodil, ampak ne bo živ, je bila zame najhujša stvar. To je bilo zelo, zelo težko.” Mike je poskušal v službi nadzorovati svoja čustva. “Toda ponoči, ko so vsi spali, in je bil prvi trenutek, da sem bil sam in razmišljal o novici, sem se ulegel na tla in jokal.”
Njun fokus se je z opremljanja otroške sobe prestavil v pripravo na pogreb. Novico sta delila s širšo družino in prijatelji in jih prosila, naj molijo za njuno moč.
“Rekla sem: ‘Gospod, kako naj preživim tako izkušnjo? Iskreno si sploh ne morem predstavljati ničesar bolj groznega.’ Vedela sem, da bom morala imeti nadnaravno moč, da bom sposobna preseči svoj strah.”
Prišla sta do trenutka, ko sta morala novico sporočiti tudi starejšemu sinu, štiriletnemu Tylerju. “Rekla sem mu: ‘Veš, dojenček v maminem trebuščku ne raste in bo verjetno umrl. Šel bo k Jezusu v nebesa in vsi bomo zelo žalostni in ga pogrešali.’ Njegov odziv je bil: ‘Okej, jaz ne bom pustil, da se to zgodi, zaklenil bom vsa vrata!'”
“Gospod, prosim te za čudež”
V naslednjih dneh sta se zakonca še vedno soočala s sprejemanjem novice, sploh ker je bil otrok še vedno živ. Jessica je takrat prebrala prispevek o čudežnem ozdravljenju neke gospe, ki je zbolela za rakom in ves čas molila.
“Spomnim se, da me je napolnil nek mir: ‘Gospod, otrok še ni umrl in čutim se poklicano, da molim, naj se zgodi tvoja volja. Vedno nas prosiš, naj te prosimo. Jaz te prosim za čudež.'”
Čeprav sta se soočala z dvomi in strahovi, se je Mike v molitvi za čudež pridružil svoji ženi. V dneh, ki so sledili, se je molitvam pridružila tudi njuna skupnost. Mike je o tem povedal: “To, da so drugi ljudje molili, nama je pomenilo ogromno. Ko vidiš, da se udje Kristusovega telesa združujejo v eno, ne glede na njihovo ozadje … Bilo je čudovito.”
Jessica se je s prijateljico udeležila posebnega obreda ozdravljenja: “To je bil trenutek, ko sem duhovno ozdravela. Klečala sem in čakala, da pridem na vrsto, da bo duhovnik molil zame. Nisem bila več prestrašena.”
Bog je poslušal in odgovoril
Nekaj dni pozneje je imela Jessica spet ultrazvočni pregled. Otrokovo srce je še vedno bilo. “Bila sem tako mirna, da sem Bogu rekla, da bom sledila njegovi volji. Toda še vedno sem imela veliko upanja.”
To upanje je tako raslo, da je prosila svoje prijatelje, naj ne molijo le za mir in oporo, ampak da bi se količina njene plodovne tekočine povečala in bi se otrokova velikost podvojila. Dva tedna po prejemu slabe novice je sledil še en ultrazvočni pregled.
“Zdravnik je rekel, da je zelo čudno, ker je otrok dejansko zrasel in se je njegova velikost podvojila. Točno sem vedela, kaj bo rekel, in res je dejal, da se je količina plodovne tekočine povečala. Zdravnik je priznal, da nima nobene razlage za to. Rekla sem, da ne potrebujemo razlage, saj je ogromno ljudi molilo za nas. Odvrnil mi je: ‘Kdorkoli že moli za vas – lahko molijo še zame?'”
Rojstvo Samuela
26. junija, po devetih mesecih, se je rodil Samuel Gerard Ptomey. Bil je nekoliko manjši, vendar popolnoma zdrav.
“Ne vem, ali lahko z besedami sploh opišem čustva, ki sem jih imela, ko sem videla otroka, za katerega sem tako molila. Bil je tako majhen, vendar tako dragocen in popoln,” se njegovega rojstva spominja Jessica, Mike pa dodaja: “Že samo ko sem ga videl, me je to popolnoma spremenilo. Bilo je čudovito.”
Čez nekaj let sta se Mike in Jessica razveselila še četrtega otroka – deklice Stelle. Danes je Samuel zdrav in srečen deček. Mike in Jessica pa pravita, da to ni edini čudež, ki ga je Bog naredil. “Največji čudež, ki se je zgodil, je bil ta, ki ga je Bog napravil v mojem srcu, preden je ozdravil mojega otroka, ko sem sprejela vse, kar se lahko zgodi.”
“Čudovito je, da nama je Bog omogočil imeti tega otroka in nama ga podaril. Zavedava se, da je Bog dober, da nas ljubi. Vse, kar je pomembno, je to, kakšen odnos imamo z njim,” je zgodbo o čudežu sklenil Mike.
