Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Kar težko je pozabiti prizor, kako sta majhna otroka zmotila svojega zaposlenega očeta, ki je od doma v živo poročal o resni politični temi, pri tem pa se trudil, da je ostal povsem profesionalen.
Video je privabil na milijone ogledov in komentarjev drugih staršev, ki so se znali v celoti vživeti v položaj profesorja Roberta Kellyja in pri tem občudovali njegovo neverjetno zbranost. Mnogi so bili seveda navdušeni nad čudovitima otrokoma, ki sta se pridružila očetu, in sočustvovali z ubogo ženo, ki si je obupano prizadevala, da bi otroka spravila iz sobe.
Malodane neverjetno je, da se je vse to zgodilo že pred šestimi leti. In odtlej, ko je zaradi koronaepidemije delo od doma za mnoge med nami postalo stalnica, starši po vsem svetu priznavajo, kako stresno je takšno početje, če so v hiši tudi otroci.
Toda iz tega prisrčnega trenutka v zgodovini televizijskega poročanja se lahko naučimo tudi nekaj drugega: kako hitro rastejo naši otroci! Zdi se, kot da je bilo včeraj, ko sta se malčka – takrat štiriletna Marion in devetmesečni James – pojavila na naših zaslonih, danes pa sta to lepo vzgojena osnovnošolca, kot je v nedavni objavi na družbenem omrežju Twitter sporočil profesor Kelly, ki je po svetu zaslovel kot "oče z BBC-ja".
Ne preseneča, da je bila nova objava všeč številnim oboževalcem tega družinskega očeta, kot je bilo izrecno poudarjeno v enem od tvitov: "Všeč mi je vaša zgodba, saj nam je vsem omogočila, da se nasmejimo norosti družinskega življenja."
Neki drug tvit pa nas je spomnil, kako so otroci postali velik del našega poklicnega življenja:
"Vaši otroci so moji najljubši uporniki. Mislim, da so kovidna leta prinesla ogromno sočutja pri vprašanju, kako se otroci pojavljajo v našem poklicnem življenju. Naj vaši otroci še naprej skrbijo za dobro voljo."
Toda ko vidimo, kako družina odrašča in kako mlada Marion še vedno nastopa, le da tokrat v organiziranem pevskem nastopu, nas to opominja, naj uživamo v vseh presenečenjih, radostih in stresu, ki jih otroci prinašajo v naše življenje, saj bodo, še preden se bomo dobro zavedli, zapustili dom in si ustvarili svoje družine!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.