Ločitev staršev zamaje otrokov notranji svet, zato potrebuje veliko podpore in sočutja obeh staršev, da spet začuti trdna tla pod nogami.
Raziskave razvoja otrok po ločitvi so pokazale tudi opogumljajoče rezultate: če imajo otroci ob ločitvi dobro podporo staršev, zelo verjetno ne bodo nosili težjih posledic ločitve. Poglejmo si nekaj najpomembnejših usmeritev, kaj lahko naredita oče in mama, da po ločitvi zavarujeta otrokov razvoj.
1Ostanite blizu svojemu otroku
Naj bolečina ločitve nikar ne okrni vašega stika z otrokom. Zelo vas potrebuje, saj sta oči in mami v otroštvu najpomembnejši osebi v njegovem življenju, odnos z vama pa postavlja temelje za vse prihodnje odnose.
Ne glede na to, kakšni so odnosi v družini na površini, lahko je tudi veliko zavračanja, jeze, pa si otrok globoko v sebi želi imeti lep odnos z obema staršema in tudi njunima razširjenima družinama. Pomembni so redni, prijetni in predvidljivi stiki, bolj kot količina je pomembna njihova kakovost.
Spremljajte otrokovo doživljanje, dogodke, odnose, vsakodnevne skrbi. Spodbujajte tudi varen odnos otroka z očetom ali mamo, da bo lahko varno navezan na oba. Pomagajte mu, da bo videl tudi drugega od staršev v lepi luči, ne govorite slabo drug o drugem. To najbolj zaščiti otroka pred tem, da bi ga ločitev pregloboko ranila.
2Sodelujta v otrokovo dobro
Eden od največjih izzivov staršev po ločitvi je, da se naučita razlikovati med vlogama partnerjev in staršev. Tudi če vama ni uspelo v partnerstvu, si prizadevajta, da vama uspe kot staršema. Mama in oče postaneš za vedno, zato se je treba naučiti sodelovati.
Naj ne bo otrok posrednik sporočil med vama, veliko varnosti mu bo dalo, če se bosta znala starša pogovoriti in uskladiti glede pomembnih stvari za otroka. Bodita skupaj ob otroku ob pomembnih dogodkih. Nekateri dobro sodelovanje med staršema primerjajo s poslovnim sodelovanjem. Ni pomembno, koliko je v odnosu simpatije, gre za skupen interes – zdrav otrokov razvoj.
3Dovolite otroku izražati čustva
Ločitev je zelo stresna tudi za vsakega otroka, pravi potres v njegovem svetu, ki ga spremlja vihar čustev. Dovolite otroku, da začuti in izrazi svoja čustva, zavedajte se, da mu to pomaga predelovati bolečino in celi njegove rane. Naj izrazi strah, žalost, jezo, razočaranje, sram in druga čustva, ki ga preplavljajo.
Sprejmite tudi, če čustva usmeri proti vam, to je velik kompliment staršu, saj otrok verjame, da bosta mami ali oči zdržala s temi čustvi in mu jih pomagala pomiriti. Pomembno je le, da ga učimo čustva izražati na primeren način, ki ga ne rani ali poniža.
4Ustvarite spodbudno družinsko vzdušje v svojem domu
Z ločitvijo je treba na novo postaviti strukturo in vsakodnevno rutino. Otrok bo odslej imel dva doma, določene stvari bodo potekale podobno v obeh, nekatere pa tudi drugače, saj sta tudi starša različna. Pomembno je, da mama in oče oblikujeta takšno rutino, za katero čutita, da spodbuja otrokov razvoj.
O oblikovanju rutine govorite z otrokom, povejte, kaj pričakujete in zakaj je to pomembno, bodite kar se da dosledni, predvsem pa iskreni do sebe in otroka. Igrajte se z otrokom, vključujte ga v hišna opravila.
Otrok bo kmalu spontano sprejel razlike med dvema domovoma kot del nove situacije, še posebej če se starša ne bosta primerjala med seboj, si očitala te razlike in s tem obremenjevala otroka.
Pri nas je tako, pri očetu je lahko drugače, tam bo on povedal, in obratno. Če se iz razlik ne ustvarja konfliktov, pritiskov in čustvenega bremena za otroka, ga bodo te obogatile, mu razširile obzorja in spodbujale njegovo sposobnost prilagajanja.
5Poskrbite zase
Morda bi o tem moral pisati na začetku, saj gre za zelo pomemben vidik. Otrok se bo dobro počutil, če bo čutil, da sta mami in oči v sebi mirna in sproščena. Zato si poiščita pomoč, predvsem pogovor, če zelo trpite.
Pogovarjajte se s tistimi, ki vas razumejo in sprejemajo vaše doživljanje, po potrebi poiščite psihoterapevta, duhovnika ali kakšno drugo strokovno pomoč. Predvsem pa pazite, da ne postane otrok tisti, ki mora vas razumeti in podpirati. To je zanj pretežko breme in tega ne more delati, ne da bi bil ob tem oropan čustvene varnosti.
Ohranite optimizem, zaupajte, da se bodo stvari uredile. Ne predajajte se občutkom krivde, temveč pogled usmerite v današnji dan in ga preživite v skladu s tem, kar čutite in nosite globoko v sebi.
Poskrbite tudi za svoje telo, ki je bilo v času razhoda zelo obremenjeno in potrebuje vašo pozornost. Predvsem pa – zavedajta se, da sta najboljša mami in oči za otroka, ki vaju ima zelo rad in vaju potrebuje srečna!
Damijan Ganc je zakonski in družinski terapevt ter direktor Družinskega inštituta Zaupanje.
