Čeprav se vprašanja nanašajo na sprejemanje neprostovoljne samskosti, so v resnici dobrodošla za vsakega človeka, ki se kadarkoli s strahom ali brezupom sprašuje o lastni prihodnosti.
Pred časom je britanski dnevnik The Guardian objavil izpoved samske ženske, stare 54 let. Ni se prostovoljno odločila za samskost. Preprosto je nihče nikoli ni povabil na zmenek. Že od nekdaj se želi poročiti in imeti družino. Samo nič od tega se do tega trenutka v njenem življenju še ni zgodilo. Zakaj?
To vprašanje si zastavlja, ne da bi zares našla odgovor. Ali nima dovolj zaupanja vase? Je preveč zahtevna? Pred leti, ko jo je kdo vprašal, ali ima partnerja, ni vedela, kaj odgovoriti, tako sram jo je bilo lastne osamljenosti.
Odločila se je, da bo svojo zgodbo delila z medijem. Ne zato, da bi izlila svojo žalost, temveč zato, ker se danes s tem vprašanjem sooča veliko bolj sproščeno, kot se je v mladosti. Namesto da bi svojo osamljenost skrivala pred svetom, želi pričevati, da je življenje vsakega edinstveno in človek lahko izpolnjeno živi tudi sam. In mogoče nekega dne v paru.
Ob branju njene zgodbe ugotovimo, da je avtor izpovedne rubrike zajel bistvo: ne gre za to, da bi se s samskostjo spopadali tako, da bi se spraševali “kako živeti med čakanjem”, temveč tako, da to situacijo živimo z zavedanjem, da je to čas za vse. Laurence Desjardins, terapevtka čustvene dinamike, tako imenovane terapije sreče, govori o podobnih oprimkih.
1Kako živeti “med čakanjem”
“Zelo previdni moramo biti z besedno zvezo ‘med čakanjem’. Kot bi se samska oseba znašla v čakalnici. Samsko življenje ni zapravljen čas. Ravno nasprotno, v samskosti je čas za vse. Ker je vsak človek edinstven, ima tudi vsak nekaj edinstvenega, kar lahko živi v prijateljstvu, skupnosti, poklicu, prostovoljstvu. Bolje kot vprašati se, kako živeti med čakanjem, si je zastaviti drugačno vprašanje: ‘Kaj lahko storim kot samska oseba in ne bi mogla storiti kot poročena?'” svetuje Laurence Desjardins.
To je tudi čas za molitev, da bi bili odprti za Božjo ljubezen, da bi ohranili upanje in bili srečni točno tam, kjer naj bi očitno bili. Bog je dovolj močan in mogočen, da nas ima rad, da sliši vsak naš krik srca.
Dragi samski, Bog ni pozabil na vas. Za vas ima svoj načrt, tudi načrt sreče od tega trenutka dalje. Ignacijanski eksamen o zahvaljevanju pravi, da je “hvaležnost temelj našega odnosa z Bogom”.
Skozi prizmo hvaležnosti lahko vsak dan prejmemo dar svojega življenja, dar vsakega trenutka in vsake drobne dobre stvari, začeli bomo okušati mir in upanje. Sveta Terezija Avilska pravi, da je glavna sestavina našega odnosa z Bogom ponižnost. Zelo pomembno je, da se tolikokrat, kolikor je treba, spomnimo, da ima Bog načrt in da je on tisti, ki nas najbolje pozna.
2Kako se spopadati s primanjkljajem?
Maja, zdravnica, stara 34 let, je topla oseba in naravno lepa ženska. V očeh sveta je njeno življenje uspešno. Pa vendar trenutno samska v vsakodnevnem življenju doživlja boje, razočaranja in frustracije, povezane z ljubezenskim življenjem.
Čeprav so določeni dnevi težki zaradi notranjih bojev, mora biti še vedno profesionalna do svojih pacientov, jim razveseljevati in lajšati dneve, kolikor je le mogoče. “To je zame pravi izziv, s katerim se občasno težko soočam,” priznava ob razmišljanju, kateri najpomembnejši nasvet upoštevati, da ne izgubi pozitivnega in upanja polnega pogleda na življenje.
“Ko začutimo primanjkljaj, je največja napaka ta, da želimo odrezati žalost in bolečino, ki jo spremlja. Pravzaprav je zelo pomembno, da jo čutimo, sprejmemo, darujemo in prebrodimo. Če pa se bolečina preveč razpase, tako da se vse vrti okoli nje, takrat je treba poiskati pomoč. Najverjetneje obstaja nekaj, kar se v notranjosti ne more uravnovesiti,” pojasnjuje Laurence Desjardins.
Pomembno je tudi, da se zavedamo, da nimamo nikakršnih predstav o veličini Božjih načrtov in veselju, ki ga prinašajo. Božji načrti so vredni našega čakanja. Sprostimo se, ne skrbimo in ne zapravimo niti dneva več za vznemirjanje. Živimo vsak dan posebej tako, kot bi bil zadnji, iščimo ljubezen, ki nam jo Bog pošilja zdaj, in storimo vse to brez kančka obžalovanja!
3Kako se spopasti z obupovanjem?
“So trenutki, ko me preplavljajo brezupne misli. Droben glasek v notranjosti mi vztrajno našteva seznam ovir, ki bi jih moral premagati kot samski, ki trpi, ker še ni srečal svoje ljubezni. Tudi če se ga trudim preslišati, mu občasno podležem,” nam je zaupal 46-letni Peter.
Neprostovoljna samskost je včasih zahteven boj. Odrešujoče je, ko to priznamo prijatelju, svetovalcu, psihologu ali duhovnemu spremljevalcu. Pomagalo bo pri spopadanju z brezupom, ki se sčasoma naseli v nas. Ena najbolj zdravih stvari je prepoznati točke, ki so potrebne ozdravljenja.
“Vsi smo ranjeni. Nekatere rane prihajajo iz otroštva, druge iz toksičnih odnosov ali travmatičnih dogodkov, ki nato sprožajo takšne odzive, ki se jih ne moremo osvoboditi. Kot na primer vse vrste poskusov bega, da bi čim manj trpeli, aktivizem, da ne bi občutili osamljenosti,” poudarja terapevtka.
Večina ljudi ve, proti čemu se bori. Poiskati nasvet, duhovnega spremljevalca in naučiti se premagovati ta področja, vse to pomaga pri osvobajanju srca, poglabljanju miru in vse večji odprtosti za ljubezen. Čas samskosti, čeprav je včasih zaznamovan z nepotrpežljivostjo in brezupom, ni zapravljen čas. To je dejaven čas dela, spoznavanja samega sebe.
“Vredno si je zastavljati vprašanja: kaj je treba nahraniti, kaj uravnovesiti, na kaj je treba biti vedno pozoren? Iščemo notranje ravnovesje. In to zato, da bi ljubili,” nadaljuje Laurence Desjardins.
Če smo torej odprti za to, kar nam Bog pošilja, bomo videli stvari v novi luči in našli bomo mir, po katerem hrepeni naše srce. Težko si je namreč predstavljati “midva”, če “jaz” ni pomirjen.
“Biti nekega dne v ljubezenskem odnosu najprej zahteva biti v miru in v resnici sam s seboj,” še dodaja Laurence Desjardins. Biti v miru sam s seboj pomeni znati živeti s svojo osamljenostjo, kar omogoča, da se odpremo pravi ljubezni, kjer drugi ni predmet ali bergla. In možnosti za srečanje se samo še povečujejo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
