Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Materinstvo je eden najlepših poklicev v življenju, toda roko na srce: ta pot ni vedno preprosta. Matere so to običajno pripravljene priznati in predvsem ena izmed njih, sv. Zelija Martin, je z veseljem delila radosti in težave, ki jih je prinašalo materinstvo ob devetih otrocih.
Kljub prezgodnji smrti štirih otrok, vzgoji včasih neukrotljive Male cvetke in boju z neozdravljivo boleznijo je Zelija znala najti tolažbo pri Bogu in skupaj s svojim svetniškim možem Ludvikom uspela vzgojiti svojih pet preživelih hčera, ki so vse postale redovnice.
Za malce materinskega in svetniškega navdiha vam ponujamo nekaj njenih navedkov, iz katerih je razvidno, da je bila Zelija sicer ženska "junaških kreposti", kljub temu pa so prišli tudi dnevi in trenutki, ki so se zdeli neznosni:
"Gospod stvari ne počne polovično; vedno nam da tisto, kar potrebujemo. Zato le pogumno naprej."
"Ko sva dobila otroke, so se najine predstave nekoliko spremenile. Živela sva le zanje. Bili so vsa najina sreča in te nikoli nisva našla nikjer drugje. Skratka, nič ni bilo pretežko in svet nama ni bil več v breme. Zame so bili najini otroci velika tolažba, zato sem jih želela imeti veliko, da sem jih lahko vzgajala za nebesa."
"Želim si postati svetnica; vem, da ne bo preprosto. Veliko moram še postoriti in moja naloga je zelo zahtevna. Morala bi začeti že prej, ko še ni bilo tako težko; ampak kakorkoli že: 'Bolje pozno kot nikoli'."
"Najbolj me skrbijo malenkosti. Kadarkoli se zgodi resnična nesreča, se povsem sprijaznim in z zaupanjem pričakujem Božjo pomoč."
"Nujno je, da junaško postane vsakdanje in da vsakdanje postane junaško."
"Hrepenim po počitku. Nimam niti poguma, da bi še vztrajala. Čutim potrebo, da bi tiho premišljevala o zveličanju, ki sem ga zaradi vseh posvetnih težav povsem zanemarila."
"No, takole mineva dan, pa je komaj poldne. Če se bo tako nadaljevalo, bom do večera mrtva! Kajti trenutno se mi zdi življenje tako težko, preprosto nimam poguma in vse se zdi strahotno črno."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
