Lea Boršič prihaja iz Motnika in je vzgojiteljica predšolskih otrok. Kot pomočnica vzgojiteljice je zaposlena v Vrtcu Dobrega pastirja v Zavodu sv. Stanislava. Že od malega ima rada glasbo in vse, kar je povezano z umetnostjo.
Rada igra najrazličnejše inštrumente, poje, obožuje potovanja, rada se ukvarja s športom, če pa ji ostane kaj časa, rada ustvarja ali peče.
Letos se bo skupaj z Brigito Pintar predstavila na festivalu sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Za to priložnost je napisala besedilo za pesem, ki jo bosta predstavili na festivalu – Kdo še veruje?
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva je, ko lahko zjutraj pozneje vstanem, si naredim kavo in nikamor ne hitim. Dodatno veselje mi da glasba, ki si jo predvajam na poti do službe ali jutranjih opravkov. Takšen začetek dneva se zgodi nemalokrat.
2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Nikoli se mi ni zdelo, da se moram urejati za druge. Vedno se želim urediti zaradi sebe, saj se tako počutim dobro in samozavestno. Tako se lahko vsak dan pogledam v ogledalo in sem vesela, da sem takšna, kot sem.
3. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu partnerju?
Sem mnenja, da se vedno najde čas za nekoga, ki ga imaš rad, pa tudi če je to le pet minut. Vedno dobro izkoristim čas s fantom, ko imam to možnost. Zelo me podpira pri vseh obstranskih dejavnostih, hobijih in je razumevajoč. Pride tudi čas, ko si je res težko vzeti čas drug za drugega, zato stvari, ki jih ne uspem narediti, uredim z njegovo pomočjo oziroma v njegovi prisotnosti.
4. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
So seveda dnevi v službi, ko bi se najraje samo usedel in le spremljal situacijo, ki se dogaja pred tabo. Problemov in težav nikoli ne nosim domov, tudi zato, ker so te redke. Če imam kdaj slab dan, se mi zdi bolje, da slabe volje ne “stresam” na bližnje.
Temu se izognem tako, da si dam nasmeh na obraz, zaigram ali zapojem pesem in je popoldne hitro polepšano. Pomaga mi tudi pogovor z bližnjo osebo, včasih tudi opravljanje neke zabavne dejavnosti s to osebo (sprehod, izlet ipd.).
5. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Vpisala sem se na fakulteto, kamor nisem bila sprejeta, zato je bila zame edina možnost, da se vpišem na izredni študij na Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Bila sem razočarana, vendar sem si rekla, da je zagotovo vse za nekaj dobro.
Odločila sem se, da oddam prijave za prvo zaposlitev v različne vrtce. Po oddanih prijavah sem bila povabljena na razgovor v Zavod sv. Stanislava, kjer so mi po opravljenem razgovoru sporočili, da sem sprejeta na delovno mesto v Vrtcu Dobrega pastirja.
Imam občutek, da gre od takrat naprej vse na bolje. Dobivam različne življenjske priložnosti, letos celo nastop na festivalu Ritem srca. Naučila sem se, da se ne glede na to, kako te lahko neka tebi pomembna stvar razočara, vedno najde pot do rešitve in dobrega, tudi če se ti na začetku zdi, da si v precej težkem položaju.
6. Kako je nastala pesem Kdo še veruje? Kje ste črpali navdih?
Že dolgo časa sem si želela napisati pesem. Večkrat sem sedla za mizo, vzela list papirja in razmišljala o tem, kakšno besedilo bi napisala, da bi bilo všeč tudi drugim. Večkrat se pisanje ni dobro obneslo, zato sem prenehala.
Ko sem izvedela za festival Ritem srca in nato videla še nastop Brigite, s katero pojeva letošnjo avtorsko pesem v duetu, sem se odločila, da ji predlagam skupno ustvarjanje pesmi. Začeli sva se dogovarjati, o čem bi pesem govorila, nato pa je najino dogovarjanje za nekaj časa potihnilo.
Ker sva si obe zelo želeli ustvariti skupno pesem in jo pokazati ljudem, sem neko popoldne sedla za računalnik in zapisala besedilo, saj sem imela kar naenkrat veliko motivacije za pisanje. Naslednji dan sem ga pokazala Brigiti in videlo se je, da je nad njim navdušena. Pisala je glasbenemu producentu Damjanu Pančurju in besedilo je z njegovo pomočjo začelo dobivati melodijo.
Sem zelo vesela oseba, zato v vsaki stvari poskusim najti nekaj dobrega. V življenju sem prišla do obdobja, ko se mi je zdelo, da gre vse narobe. Takrat sem bila večkrat razočarana. Kot ponavadi sem sama pri sebi rekla, da je vse to že za nekaj dobro. Iskala sem smisel v vsem, kar se mi je zgodilo. In na koncu sem ga zares našla.
Kmalu po prejeti službi sem dobivala različne priložnosti, da se izkažem na svojih močnejših področjih, kot je na primer glasba. Vredno je bilo prebroditi vse težave, saj mi je bilo namenjeno delati dobre in lepe stvari.
Verjamem v to, da sta me božja volja in pomoč vodili, da sem prišla na pot, ki sem jo iskala in si je želela. Od tu tudi izhaja moj navdih za pisanje besedila.
7. Kaj želite vsem, ki vas bodo poslušali na Ritmu srca in po njem, sporočiti s svojo pesmijo?
Predvsem želim, da se prepustijo skladbam vseh izvajalcev, z nami zapojejo, plešejo in preprosto uživajo. Naj ne pozabijo tudi na poslušanje in razumevanje vseh besedil, ki bodo na festivalu, saj jih lahko duhovno napolnijo.
S svojo pesmijo želiva z Brigito sporočiti, da je božja volja vedno med nami in da če iščeš uteho v njej, jo boš tudi našel. V nasprotnem primeru bo ona našla tebe. Sporočiti želiva tudi, da se ni treba spraševati, ali je vsak vreden božje ljubezni in prisotnosti, saj je ta vsak dan z nami, četudi je ne vidimo.
8. Zakaj je lepo biti vzgojiteljica v vrtcu?
Že od malih nog imam zelo rada ljudi in druženje z njimi. Od vedno sem bila prepričana, da se bom izobrazila za poklic, ki vključuje delo z ljudmi. Večkrat sem popazila na mlajše otroke in to delo mi je priraslo k srcu. Ker sem že več let v stiku z otroki v vrtcu (tudi zunaj), sem to še bolj vzljubila.
Biti vzgojitelj je lepo, saj te je vsako jutro nekdo zares iskreno vesel. Zgodilo se mi je že, da mi je nekaj otrok reklo, da me imajo radi. Te besede se ti “usidrajo” v srce in težko ostaneš ravnodušen.
Rada sem vzgojiteljica v vrtcu, saj imam vsak dan čas za igro z otroki, jih večkrat nečesa naučim, včasih tudi oni mene. Lepo je gledati otroke, kako se razvijajo in rastejo iz dneva v dan. Z njimi je lepo ustvarjati in spontano zapeti pesmico.
Vse zapisano naj končam z mislijo, da je lepo biti vzgojitelj, saj te otroci naučijo ceniti in imeti rad preproste in majhne stvari.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Življenjsko vodilo, ki si ga vsakodnevno prikličem v misli, je, da moramo dan začeti z nasmehom na obrazu, saj nasmeh nič ne stane, marsikomu pa polepša dan. Menim, da nasmejani ljudje pritegnejo nasmejane ljudi ter da se vse dobro z dobrim vrača. Tudi sama namreč prejmem veliko nasmehov od ljudi okrog sebe.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker sem lahko razumevajoča in sočutna do soljudi in do situacij, ki se jim dogajajo. S svojo nežnostjo lahko pokažem, koliko mi nekdo pomeni in kako zelo ga imam rada. Tudi pri deljenju objemov nežnosti ni nikoli preveč.
Menim pa, da je na prvem mestu biti ženska lepo zaradi tega, ker imam možnost postati mama. Najlepše je slišati, ko te nekdo pokliče po tej besedi. Sicer še nimam otrok, vendar si jih v bližnji prihodnosti seveda želim.
Ženska ženski
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
