Mladoporočenci svoje zakonce pogosto opisujejo kot sorodno dušo ali najboljšega prijatelja. Jaz pa se sprašujem: ali si s tem, ko o zakonu razmišljamo v teh okvirjih, res delamo uslugo?
Navsezadnje, če čakate, da boste srečali neko čarobno “sorodno dušo”, morda zamujate srečno in izpolnjujočo priložnost z dobrim in povsem dostojnim človekom, ki ga imate pred nosom.
Zato dr. John Gottman, izvedenec za zakonske zveze in odnose, pare spodbuja, naj poiščejo srečo v “dovolj dobrem” zakonu, namesto da pričakujejo popolnost. Takole piše:
V dovolj dobrem odnosu imajo ljudje visoka pričakovanja glede tega, kako drugi ravnajo z njimi. Pričakujejo, da bodo deležni prijaznosti, ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja. Ne dopuščajo čustvene ali telesne zlorabe. Pričakujejo zvestobo svojega partnerja.
To ne pomeni, da pričakujejo, kako bo njihovo razmerje brez kakršnihkoli sporov. Tudi srečno poročeni pari se prepirajo. Spori so lahko produktivni, saj ob zdravem ravnanju vodijo k večjemu razumevanju.
Njegove besede so me spomnile na nekaj modrih nasvetov domačega župnika, ko sva se z možem pripravljala na poroko. Spodbujal naju je, naj o svojem zakoncu ne razmišljava kot o edinem najboljšem prijatelju, temveč naj se resnično trudiva negovati in ohranjati tudi prijateljstva zunaj drug drugega.
Mislim, da ljudje svoje zakonce z dobrim razlogom označujejo za najboljše prijatelje ali sorodne duše. Moža ali ženo želijo pohvaliti, pokazati, kako radi so drug ob drugem in kako uživajo v družbi drug drugega, bolj kot s komerkoli drugim. In to je nekaj čudovitega.
Obenem pa morda ni stoodstotno natančno, če zakonca opišete kot “svojega najboljšega prijatelja”, tudi če sta povsem “nora” drug na drugega. Obstajata dva pomembna razloga, zakaj izraz najboljši prijatelj ni najboljši način za razumevanje zakonskega odnosa.
1NE ZAJEMA VSEGA, KAR VAŠ ZAKONEC JE
Odličen zakon vključuje veliko več kot le prijateljstvo, zahvaljujoč vsemu, od spolne privlačnosti do združevanja dveh različnih družinskih zgodovin in izročil v eno.
“Izraz prijateljstvo je premajhen prikaz vsega, kar se dogaja,” je za ameriški časnik New York Times pojasnil eden od raziskovalcev zakonskih zvez.
2 NE UPOŠTEVA POTREBE PO ZAUPNIH PRIJATELJIH POLEG ZAKONCA
Več moških kot žensk opisuje svojo soprogo kot svojo najboljšo prijateljico, vendar to lahko včasih pomeni nezdravo obremenitev zakona.
Kadar zakonec nosi breme izpolnjevanja vseh ali skoraj vseh socialnih in čustvenih potreb svojega partnerja, tega pričakovanja preprosto ne more izpolniti. Ljudje potrebujemo druge zaupne prijatelje in pričakovanje, da bo zakonec v celoti izpolnil to vlogo, lahko vodi v osamljenost, razočaranje in neizpolnjen zakon.
Eden od petih samomorov je povezan s težavami z zaupnim partnerjem, zato se je smiselno vprašati, kakšna bi bila razlika, če bi se osredinili na druge zaupne prijatelje in vire podpore zunaj zakona ter v zakonskem odnosu imeli stvarna pričakovanja. Seveda je to težko zares ugotoviti, vendar bi te stvari morda lahko olajšale breme pritiska na zakon.
Zavedajoč se vsega tega pa moram priznati, da imam občutek, kako bom svojega moža še vedno imenovala najboljši prijatelj. Navsezadnje je moja najljubša oseba, s katero preživljam čas, in moj največji vir podpore.
Želim pa se tudi opomniti, da poleg njega dajem prednost trdnim prijateljstvom in se večkrat spomnim, kako je zakon veliko več kot le prijateljstvo.
Zato mislim, da bi bil natančnejši opis: “Moj mož je eden mojih najboljših prijateljev … in je še veliko več od tega!”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
