Carol McBrady danes večina ljudi imenuje kar “mama Carol”, saj z veliko ljubeznijo in predanostjo skrbi za stotine zambijskih otrok. McBradyjeva je ustanoviteljica človekoljubne organizacije Action for Children Zambia, ki rešuje življenja otrok z ulice.
Njena misijonarska zgodba se je začela pred več kot 20 leti v ameriški zvezni državi Minnesota, kjer je odraščala kot šesta od osmih otrok v številčni irski katoliški družini. McBradyjeva je vse življenje hrepenela po otrocih: “Resnično sem si želela postati le mati in ne žena,” se spominja.
Toda po dveh spontanih splavih in mrtvorojenem otroku je prejela novico, ki jo je resnično potrla: nikoli v življenju ne bo rodila svojega otroka. “Nisem mogla razumeti, zakaj mi je Bog dal tako močno željo po materinstvu, otrok pa ne,” je dejala.
Na srečo so Božji načrti veliko večji in boljši od naših. Carol je povedala: “Takrat si nisem niti predstavljala, kaj ima Bog v mislih zame – zdaj sem namreč mati več sto otrok.”
V Afriko je prvič odpotovala leta 2002. Kar je tam videla, jo je za vedno spremenilo. McBradyjeva je v Zambiji videla na tisoče otrok brez doma, ki so živeli na ulicah, v kanalizacijskih predorih in na kupih smeti. Začutila je močan klic, da jim posveti svoje življenje.
To je bil začetek človekoljubne organizacije Action for Children Zambia. Neprofitno organizacijo je ustanovila kot način za usmerjanje donatorskih sredstev v življenja teh otrok, da bi lahko trajno spremenila njihova življenja.
“Videla sem toliko korupcije in zlorabe sredstev, da sem bila povsem osupla,” se spominja. “Toliko denarja, ki ga ljudje podarijo, nikoli ne pride tja, kamor je darovalec želel. Denar, ki ga dajemo, ne pomaga spremeniti življenj otrok in pri tem so najbolj prizadeti otroci brez glasu.”
Po čem se njeno delo razlikuje
Organizacija Action for Children Zambia (AFCZ) je edinstvena iz dveh razlogov:
1družinsko življenje za otroke
Ko otrok prispe v t. i. Dom odrešenja, ki je prva postaja programa AFCZ, si sprva po najboljših močeh prizadevajo, da bi ga znova združili s starši ali sorodniki. Če obstaja družinski član, ki lahko skrbi za otroka, ga odpeljejo domov, medtem ko AFCZ še naprej krije stroške za potrebe njegovega zdravstvenega zavarovanja in izobraževanja.
Če ne najdejo sorodnikov, ki bi lahko skrbeli za otroka, otroka preselijo v enega od stalnih domov na podeželskem posestvu Kulanga Bana, ki ga upravlja AFCZ. Tam še naprej živijo kot družina z osmimi drugimi otroki in zambijskimi starši, ki bivajo na kmetiji. Otroci hodijo v šolo in živijo kot vse druge družine v tamkajšnji skupnosti.
“V domu se osredinjamo na vsakdanje življenjske spretnosti in na to, kaj otrok potrebuje za uspešno samostojno življenje,” je pojasnila McBradyjeva. Otroci so deležni tudi učne pomoči in drugih podpornih storitev, da lahko končajo šolanje in sčasoma nadaljujejo izobraževanje v srednji ali poklicni šoli.
2povezava z njihovimi skupnostmi
AFCZ si prizadeva, da bi otroci ostali povezani s svojimi skupnostmi v Zambiji in v njih tudi sodelovali. “Trdno verjamemo, da mora otrok za uspešen prehod v uspešno in zadovoljno življenje imeti korenine v skupnostih, v katere se bo vrnil,” tako McBradyjeva.
Vse osebje je zambijsko, saj si prizadevamo, da bi vsak otrok spoznal merila in vrednote svoje izvorne kulture, vedel, kako doseči uspeh v svoji kulturi in kako pozitivno vplivati na svoje skupnosti in državo … Večina osebja je mladih odraslih, ki so odraščali z nami.
Skrb za ogrožene in umrle otroke
Drugo področje dela McBradyjeve, ki je izjemno pretresljivo in zelo pomembno, je skrb za otroke z ulice, ki jim grozi smrt; če je potrebno, jih tudi pokopljejo. Carol je povedala:
Vlada nam je dovolila, da lahko vzamemo vsakega otroka brezdomca, za katerega menimo, da je v krizi. To pomeni, da smo mi tisti, ki prejmemo klic na pomoč, kadar je otrok na ulici poškodovan ali napaden, če zaužije preveliko količino mamil, če ga zadane avto, pretepe policija in celo, ko umre. Otroka odpeljemo v bolnišnico in ostanemo z njim ter mu nudimo vse, kar potrebuje, dokler ne najdemo njegovih sorodnikov, ki bi ga prevzeli, ali dokler ga ne odpustijo.
Če otrok umre, odpeljemo truplo v mrtvašnico in poskrbimo za ustrezno dokumentacijo. Nato poiščemo sorodnike umrlega. Če jih najdemo, jim pomagamo pri pokopu njihovega otroka. Če sorodnikov ne najdemo, s pomočjo policije pridobimo odredbo za bližnje sorodnike in otroka pokopljemo sami.
V 20 letih vodenja organizacije AFCZ je McBradyjeva pomagala več kot 300 otrokom, da so se umaknili z ulice in zaživeli uspešno življenje kot mladi odrasli, ki prispevajo k rasti in razvoju svoje cerkve, skupnosti in države.
Morda najbolj ganljivo pričevanje o njenem delu pa je zgodba, ko se je na ulici pogovarjala z dekletom, ki je pobegnilo in se vrnilo v prostitucijo. Povedala je:
“Prišel je nov mladenič, ki me še ni poznal, bil je zelo pijan in razburjen. Razbil je steklenico ob cementnem zidu in se spravil name z besedami: ‘Kdo pa misliš, da si, da nam takole jemlješ dekleta? Jaz sem plačal zanjo!'”
V nekaj sekundah je tega mladeniča obkrožilo še približno deset drugih mladeničev, podrli so ga na tla, mu odvzeli orožje in kričali, naj neha, ker sem jaz njihova mati. Nato je eden od fantov zakričal nanj: “Kdo pa misliš, da te bo pokopal, ko boš umrl?” Tisto noč sem odšla, vedoč, da sem gotovo najvarnejša ženska v Zambiji, in se zahvaljevala Bogu za priložnost, da sem lahko njihova mati in da bom lahko poskrbela zanje tudi v smrti.
Od kod prihaja pomoč
Človekoljubna organizacija AFCZ sredstva za delovanje prejema z donacijami, svoje delo pa v veliki meri opravlja s pomočjo prostovoljcev. Ker gre za majhno zasebno organizacijo, pristojni ne prejemajo sredstev od Cerkve, vlade ali večjih organizacij.
“Brez donacij ne moremo opravljati svojega dela,” pojasnjuje Carol. “Po svojih najboljših močeh se trudimo, da bi zagotovili porabo sredstev v skladu z donatorjevim namenom in da gre vse za trajno spremembo v življenju otrok z ulice ter da se konča krog revščine, v katerega so se naši otroci rodili.”
Trenutno AFCZ gradi hišo za starejše mladince in tiste, ki imajo težave z zdravjem. “Je v bližini bolnišnice in šole ter nam rešuje veliko težav,” tako Carol: “Komaj čakamo, da bo dokončana.”
V veliko pomoč organizaciji AFCZ so seveda tudi vaše molitve. “Zelo pomembno je, da molimo za te najbolj pomoči potrebne in ranljive otroke ter širimo glas o njih,” še pove Carol: “To so Božji otroci.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
