To je morda najtežja molitev – ko molimo in imamo občutek, da smo licemerski. Ko molimo, čeprav nam resnično ni do tega. To se zgodi, ko zapademo v greh – ne glede na to, kakšnega – in nas ta izčrpa. Občutimo krivdo. In če je krivec ponavljajoči se greh, kronični greh, so občutki sramu še toliko večji. Hitro smo razočarani nad seboj … ne maramo se … znajdemo se v slepi ulici. Kako naj sploh molimo?
Težava je v domnevi, s katero pristopamo k molitvi. Domnevamo, kako Bog pričakuje, da bomo pred molitvijo duhovno čvrsti in neomajni. In domnevamo, kako je naša dolžnost, da smo sprejemljivi za Boga, da bi bili “vredni” zateči se k Njemu v molitvi. Toda vse, kar vidimo, je začaran krog. In dejansko je začaran.
To je temeljna resnica, ki jo moramo vedno imeti pred očmi: ne glede na to, kako hudo smo morda padli v prejšnjem trenutku, nas Bog v sedanjem trenutku v resnici ljubi in čaka, da sprejmemo ta Njegov dar. Bog nas ljubi, ker je dober, in ne zato, ker smo dobri mi.
Dar, ki si ga Jezus v tem trenutku želi od vas, ne glede na to, kako zelo ste potrti in nesrečni, je daritev vas samih, natančno takšnih, kakršni ste. Jezus – in ne mi sami – je tisti, ki nam to omogoča. Naša edina naloga je, da se darujemo Bogu v dejanju ljubezni, ki izraža naše popolno zaupanje v Njegovo ljubezen do nas.
V vsakem trenutku smo ljubljeni izključno zaradi Božje dobrote. Prav ničesar ne moremo storiti, da bi privabili Božjo ljubezen, se zanjo usposobili ali postali do nje upravičeni. Ko pademo, Jezus želi, da bi mu zaupali še bolj kot prej, saj ga prav v tistem bednem trenutku svojega življenja najbolj potrebujemo.
Boga nič ne poveličuje bolj kakor naša popolna odvisnost od Njega, še posebej takrat, ko v svojem ponižanju ne moremo prenesti niti pogleda nase. Samo Jezusova ljubezen nas lahko naredi vredne Njegove ljubezni. On pozna naše grehe … našo bedo … v vsej njeni globini, in Jezus nas ljubi prav s tem zavedanjem.
Hudič je tisti, ki bi rad izkoristil naš sram in krivdo ter nam preprečil, da bi prišli k Jezusu ravno takrat, ko ga najbolj potrebujemo. Po njegovem je malodane krepostno, če ne molimo. Toda to je hudičevo delo. Zato moramo nenehno premišljevati o tej temeljni resnici: le tisto, kar je od Jezusa, je lahko Jezusu všeč. In Jezus vam daje možnost, da se mu podarite prav zdaj, takšni, kakršni ste, in takšni, kakršne si vas želi. Jezus zaradi vašega zla ni ogorčen.
Jezus je vaš Odrešenik, vaš Zveličar, vaš Mesija. Jezus je veliki zdravnik, ki gleda na vaše grehe kot na številne rane, ki jih je treba ozdraviti. Če se ne umaknete, če si mu upate pokazati svoje rane, jih bo ozdravil. Vi boste ozdravljeni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
