V materialistični družbi smo precej nagnjeni k nabiranju stvari in premetov v naših domovih. Okrasni predmeti, knjige, kuhinjski pripomočki, gore otroških igrač, spominkov in celo stvari, “ki nam bodo mogoče nekoč še prišle prav”.
Vendar lahko takšno zbiranje ustvari pravi nered v našem življenjskem okolju in posledično v naši duši. Preveč stvari nam lahko vzbuja tesnobo in krade mir, za nameček pa za pospravljanje zapravljamo predragoceni čas, ki bi ga lahko na primer namenili molitvi.
Marie Kondo, japonska esejistka in organizacijska svetovalka, je v več kot desetih letih že na milijone ljudem pomagala iz domov odstraniti odvečne stvari in ustvariti prijetno in umirjeno bivanjsko okolje le z najnujnejšim. A že davno pred njo so svetniki opozarjali na preprostost, nenabiranje in nenavezovanje na materialne stvari za ohranjanje notranjega miru, predvsem pa na to, da se osredotočimo na tisto, kar je za naše srce bistveno, torej na Jezusa Kristusa.
Ameriška katoliška pisateljica Laraine Bennett v svoji knjigi The Little Way of Living with Less: Learning to Let Go with the little Flower (2022) predaja zgled Male Cvetke, ki nas s svojo “malo potjo” uči živeti z manj. Že zelo zgodaj, celo pred vstopom v samostan, je velika svetnica odkrila vrednost preprostosti in nepomembnosti materialnih stvari.
V izpovedih Povest duše piše o izkušnji v Alenconu pri desetih letih: “Obdajalo me je samo veselje in sama sreča. Občudovali so me in me razvajali: življenje se mi je […] kazalo v najbolj rožnatih barvah.” Velika svetnica je odraščala v družinski hiši Buissonnets v Lisieuxu, kjer je lahko uživala v udobju. Oče Ludvik Martin je bil urar ‒ zlatar in mati Zelija čipkarica. Zlahka si torej predstavljamo dom, opremljen z lepim pohištvom in okrasnimi predmeti.
Med odraščanjem Terezija temu ni namenjala posebne pozornosti. “Vse je nečimrnost in muka duha, ničesar trajnega ni pod soncem. Edino dobro je ljubiti Boga z vsem srcem in biti tu na zemlji ubog v duhu,” je zapisala. In še: “Ni pravega veselja v stvareh, ki nas obdajajo, ampak je resnično veselje doma le v globini našega srca.”
Vedela je, da življenje z Jezusom v središču krepko preseže minljivo srečo, srečo, ki jo iščemo v materialnih stvareh. Zavedala se je, da je človek le popotnik na zemlji in mora vztrajno upirati pogled navzgor k nebesom. Kar je dobro izrazila z mislijo: “Tvoje življenje je ladja, ne hiša!”
Ko si poenostavimo dom in življenje, se lahko posvetimo bistvenemu. Manj smo raztreseni, manj zaskrbljeni zaradi materialnih stvari in bolj osredotočeni na pomembnejše cilje: ljubiti Boga in bližnje. Naši domovi postanejo kraji počitka in miru, kjer se vsi počutimo bolj sproščeni in svobodni. Najpomembnejše sporočilo svete Terezije in njene “male poti” je naslednje: naš poklic je ljubezen, da pa lahko v polnosti in svobodno ljubimo, morajo biti naša srca nenavezana na vse, kar bi nas zadrževalo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
