Nepomita posoda v koritu, neobešeno perilo, pomanjkanje spanja ali neusklajenost v vzgoji otrok. Včasih se zgodi, da sredi dnevne sobe med zakoncema na vsem lepem izbruhne prepir zaradi drobne malenkosti.
Povzdignjen glas, iz ust zletijo težke besede. In to pred otroki. Še tako nepomembna zakonska scena, čeprav se staršem zdi nedolžna za otroke, ker sta nesporazum hitro zgladila, otroke zamaje in v njih vzbuja tesnobo.
Kako otrok doživlja prepir staršev?
“Pred sedmim letom otrok še ni sposoben vzpostaviti nujno potrebnega odmika od običajnega prepira staršev. Pogled na starše, ki se prepirajo, v otroku zbuja veliko negotovosti. Lahko se celo čuti krivega,” pojasni Gwenola Robin, zakonska svetovalka pariške svetovalnice Raphaël. “Lahko se zgodi, da se med odraščanjem bolj naveže na enega od staršev. Običajno na šibkejšega,” nadaljuje njena sodelavka Claude Guary.
Otrok svoje starše vidi kot sidro ljubezni, kjer se počuti varnega. Ob najmanjšem prepiru pa v njem vznikne vprašanje: “Ali se bosta ločila?” Zanj je to popolnoma logično vprašanje, sploh če ima prijatelje, katerih starši so se ločili. Na srečo se starši samo zato, ker se prepirajo, še ne ločijo. Odraslim je to jasno, otrokom ne. Zato je treba o tem spregovoriti in jih pomiriti.
Pomiriti otroka in pokazati odpuščanje
“Situacije ne smemo preveč dramatizirati, prav tako je ne smemo zbanalizirati. Otroku je torej treba razložiti, da sta se skregala, a to še ne pomeni, da se nimata (več) rada,” pravi Gwenola Robin, ki svetuje, naj otrok dobi priložnost, da izrazi, kaj je občutil: “Te je strah? Si žalosten?” Preprosta vprašanja mu pomagajo čustva uravnati in jih ne zadrževati v sebi – vtisne se namreč tisto, kar ni izrečeno. Še nekaj je zelo pomembno: otroka, ki je bil priča prepiru, je treba prositi odpuščanja.
“Odpuščanje je korak ponižnosti. Dobro je, da otroka prosimo odpuščanja in mu povemo, da sta se tudi starša pobotala, saj otrok ne ve, kaj se dogaja v intimnosti zakoncev,” pravi Claude Guary. In doda: “Papež Frančišek pravi, da se na poroko pripravljamo vse od rojstva. Ni ravno zaželeno, da bi bili otroci priča prepirom. Dobro in koristno pa je, da vidijo, da se starši, čeprav se imajo radi, lahko skregajo, a tudi prosijo odpuščanja drug drugega. To je zelo vzgojno.”
Vzpostavitev mehanizmov za obvladovanje prepirov
Glede na to, da imajo prepiri staršev negativne posledice na otroke, je priporočljivo, da počakata na trenutke, ko otroci odidejo spat ali pa jih ni doma (so v šoli, vrtcu …), in si takrat vzameta trenutek zase, se pogovorita in razrešita nesporazum. “Tega se je treba naučiti,” opozarja Gwenola Robin, ki se zaveda, da je včasih čustva težko nadzorovati.
“Zakaj ne bi drugemu z dogovorjenim znakom sporočili, da nas je prizadel ali da se ne strinjamo. Z znamenjem, ki bi sporočilo: ‘O tem se bova pogovorila pozneje,'” predlaga zakonska svetovalka. Še en predlog: “Ko zaznamo, da nam čustva meglijo razum, na hitro prekinimo komunikacijo in odidimo iz prostora.”
Večina prepirov se zgodi zaradi utrujenosti ali dnevnega stresa, zato je pomembno, da znamo drugemu prisluhniti. “Zvečer vprašajmo zakonca: ‘Kako si preživel/a dan? Kaj potrebuješ?’ S tem vnaprej poskrbimo za potrebe drugega in se izognemo morebitnim prepirom zaradi utrujenosti,” predlaga Gwenole Robin in spodbuja, da drugemu vedno povejmo, kadar smo utrujeni ali razdraženi zaradi dnevnih dogodkov.
Da bi otrokom lahko prizanesla z zakonskimi scenami, morata imeti zakonca trenutke, ko se lahko resnično pogovorita. “Če tega ne zmoreta sama, je treba poiskati pomoč zakonskega svetovalca, ki jima bo pomagal vzpostaviti njima lastne mehanizme, ju naučil bolje komunicirati in se poslušati,” svetuje Claude Guary.
Predvsem pa ne pozabiti na to: ko se imata zakonca rada, sadove žanjejo otroci. Ko izpijeta ves med, pa so spet otroci tisti, ki utrpijo škodo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
