separateurCreated with Sketch.

Koliščarski dan – nepozabna družinska dogodivščina

Kolisce

Maketa kolišča s koliščarji pri različnih opravilih

Društvo Fran Govekar Ig - objavljeno 14/08/23
Se spomnite, s kakšnim navdušenjem ste prebirali Jalnove Bobre, trepetali z Ostrorogim Jelenom in se veselili z njim in njegovo družino, z njegovimi privrženci?

Nekaj takega, o čemer pripoveduje Janez Jalen v Bobrih, se je dogajalo pred več tisočletji na območju sedanjega Ljubljanskega barja, v zadnjem času pa Društvo Fran Govekar Ig širi glas o koliščih in koliščarjih doma in po svetu.

Društvo Fran Govekar Ig skrbi za promocijo ostankov prazgodovinskih kolišč

Leta 2011 je bilo območje ižanskih kolišč skupaj s še 110 območji kolišč okoli Alp vpisano na seznam Svetovne kulturne dediščine pri UNESCO. Na ta prestižni seznam so bila kolišča uvrščena zaradi izjemnih najdb in vpogleda v svet zgodnjih kmetovalcev in kovinarjev Evrope, posebej v njihovo vsakdanje življenje, poljedelstvo, živinorejo in tehnične inovacije.

Da pa bi to dediščino promovirali in širili vedenje o njej, so se v Društvu Fran Govekar Ig odločili, da izpeljejo projekt V deželi koliščarjev. V sklopu tega projekta v avgustu organizirajo Koliščarski tabor za osnovnošolce in prireditev z naslovom Koliščarski dan.

Gledališka predstava o življenju koliščarjev

V avgustu vsako leto Koliščarski tabor in Koliščarski dan

Na Koliščarskem taboru z delavnicami in predavanji ponazarjajo, kako so živeli prebivalci hiš na kolih pred nekaj tisočletji. Na letošnjem taboru si bodo najprej izbrali koliščarsko ime in spoznavali Jalnove Bobre, tkali bodo, opazovali nočno nebo, spoznavali gozd, imeli igre brez meja … Koliščarski tabor poteka v dveh terminih. Letos se prvi začne v sredo, 16., in konča v petek, 18. avgusta, drugi termin se pa začne v ponedeljek, 21., in konča v sredo, 23. avgusta.

Prvi Koliščarski dan je bil junija 2008. Na njem so predstavili le nekaj vidikov življenja koliščarjev, zlasti se je bilo mogoče peljati s čolnom po potoku. Delavnic in predavateljev je bilo malo, udeležencev tudi. Vendar so organizatorji vztrajali in tako udeležencev kot delavnic in predavateljev je vsako leto več in je dogajanje zelo bogato. Ogledate si ga lahko na fotografijah. Selili so tudi prizorišče: zdaj Koliščarski dan poteka na travniku ob ribniku Rakovnik v Dragi pri Igu.

Letos bo Koliščarski dan v soboto, 26. avgusta, ob ribniku Rakovnik v Dragi pri Igu. Začel se bo ob 10. uri in bo trajal do 17. ure.

Peka podpepelnikov na ognju

Kaj že veste o bivalni kulturi koliščarjev? Izveste lahko še marsikaj

Osrednja tema letošnjega Koliščarskega dneva je koliščarski dom. Arheologi so iz najdenih ostankov veliko izvedeli o tem, kako so si koliščarji postavili in uredili bivališča. Povabljeni, da si skupaj ogledamo in poslušamo kaj o tem. Veliko bo mogoče slišati na osrednjem odru, kjer bo imel predavanje arheolog dr. Anton Velušček, gledališka skupina DFG Ig bo zaigrala odlomek iz predstave Koliščarji na Velikem jezeru po Jalnovih Bobrih, nastopil bo arheolog Karel Dežman, ki je ižanska kolišča odkril, predstavili bodo MorostIG in UNESCO.

Delavnice pripravljajo in vodijo strokovnjaki, razdeljene pa so na arheološke, naravoslovne ter ustvarjalne delavnice in igre. Omenimo naj tisto, kjer bodo izdelovali preplet, kot so ga uporabljali koliščarji pri izdelovanju hiš, prikazano bo, kako so si izdelovali oblačila, sestavljali bodo voz s kolesom, kakršnega ostanke je leta 2002 našel dr. Anton Velušček s sodelavci, izdelovali bodo posode iz gline, kuhali, kot so pred tisočletji, spoznavali domače živali, ki so jih poznali koliščarji, pletli košare, spoznavali bodo prazgodovinska oblačila in kolišča okrog Alp, ki so vpisana na seznam UNESCO.

V sklopu naravoslovnih delavnic bodo lahko udeleženci spoznavali Ljubljansko barje: barjanske travnike, ptice in dvoživke. Izvedeli bodo tudi kaj o fosilih, zakonca Skubic pa bosta pokazala obdelavo in predelavo lanu.

Kontaktni podatki

Društvo Fran Govekar Ig
Telefon: 051 374 475
E-pošta: info@dfg.si
Splet: www.vdezelikoliscarjev.si
Tags:
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija