Po koncu maše ima večina izmed nas različne obveznosti in odgovornosti, zaradi katerih se ne moremo še nekaj časa zadržati v cerkvi in se posvetiti molitvi. Ker živimo v hitrem svetu, se težko ustavimo za nekaj minut in se Bogu zahvalimo za dar svetega obhajila.
Številni svetniki pa so spodbujali pobožno navado, da je po prejemu svetega obhajila priporočljivo dlje časa posvetiti molitvi.
Leta 1980 je vatikanska Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov objavila dokument z naslovom Inaestimabile donum, ki je vernike spodbujal, naj po obhajilu vztrajajo v molitvi.
Vernikom priporočamo, naj po obhajilu ne izpustijo primerne zahvale. To lahko storijo med obhajanjem z nekaj trenutki tišine, s hvalnico, psalmom ali drugo slavilno pesmijo, ali pa tudi po obhajanju, če je mogoče, tako da primeren čas vztrajajo v molitvi.
Kako dolgo naj bi vztrajali v molitvi?
Čas za molitev po obhajilu seveda ni "uradno" predviden. Svetniki so skozi stoletja priporočali različne možnosti.
Sv. Jožefmarija Escriva je zapisal: "Če bi bila naša zahvala sorazmerna z razliko med darom in našimi zaslugami, ali ne bi morali celotnega dne spremeniti v neprekinjeno evharistijo, v neprekinjeno zahvaljevanje? Ne zapustite cerkve takoj po prejemu zakramenta. Gotovo vas ne čaka nič tako pomembnega, da Gospodu ne bi mogli nameniti 10 minut svojega časa za zahvalo. Ljubezen se poplača z ljubeznijo."
Sv. Peter Julian Eymard je imel podoben predlog: "Najslovesnejši trenutki tvojega življenja so tisti, ki jih preživiš v zahvaljevanju, ko je Kralj nebes in zemlje, tvoj Odrešenik in Sodnik, povsem tvoj, popolnoma pripravljen, da ti izpolni vse, kar ga prosiš. Če je le mogoče, tej zahvali nameni pol ure ali najmanj 15 minut. Namesto da skrajšaš svoje zahvaljevanje, bi bilo bolje, če je že treba, da skrajšaš svojo pripravo; kajti zate ni bolj svetega, ni bolj zveličavnega trenutka kot takrat, ko imaš Jezusa v svojem telesu in v svoji duši."
Drugi svetniki so po svetem obhajilu v molitvi preživeli celo uro in uživali v vsaki minuti, preživeti z Jezusom v najsvetejšem zakramentu.
Ne glede na to, koliko časa preživite v molitvi, se zahvaljujte Bogu za njegovo navzočnost v evharistiji in pustite, da njegova ljubezen preplavi vašo dušo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.