Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Tasha je rodila zdravo deklico in čeprav napoved ni dobra, Tasha in njena družina molijo še za en čudež.
Za življenje otroka
Tasha Kann je 30-letna medicinska sestra in mati dveh otrok. Z družino živi v Michiganu v ZDA. Pred nekaj več kot enim letom so ji diagnosticirali raka na možganih tretje stopnje. Diagnoza je zvenela kot smrtna obsodba; zdravniki so ji dali največ 12 mesecev življenja in ji predlagali takojšen začetek kemoterapije in radioterapije.
Ob novici je bila Tasha noseča 20 tednov, zato se je odpovedala kemoterapiji, ki lahko povzroči spontani splav, še posebej v prvih treh mesecih nosečnosti, ko se otrokovi organi še razvijajo.
Prav tako je zavrnila splav, ki so ji ga predlagali zdravniki. "Nisem vedela, kaj naj si mislim," pravi. "Verjetno sem pričakovala, da bom umrla. Iskreno povedano, res sem mislila, da bom tako ali tako umrla. Zato sem menila, da je bolje obdržati otroka pri življenju."
Začela je iskati druge načine, kako rešiti sebe in svojega otroka.
Zdrava in prisrčna deklica
Odločila se je moliti za čudež. Oktobra 2022 je rodila očarljivo, zdravo hčerko, ki sta jo z možem poimenovala Grace Joyce.
Ob rojstvu deklice se je izkazalo, da Tashin tumor hitro raste iz centralnega živčnega sistema in da je bil v stadiju, v katerem ga je že zelo težko zdraviti. Operacija ne bi prišla v poštev.
"Presenečeni so, da sem živa"
Tasha pravi, da ji vera in molitev pomagata v boju proti raku. Poudarja, da je kljub temu, da so ji pred letom dni zdravniki dali le še nekaj mesecev življenja, še vedno živa. "Res so presenečeni, ko me vidijo hoditi, se pogovarjati in živeti normalno življenje. Moja prognoza ni dobra, zato me niti ne poskušajo zdraviti," pravi Tasha Kann. "Ne bom se vdala," pravi.
"Tashina zgodba je dokaz, da Bog sliši naše molitve. Z zavrnitvijo splava je rešila življenje drugemu človeškemu bitju. Jezus jo je že vodil in prepričani smo, da ne bo zapustil njihove družine," pravi predstavnica omenjene spletne strani.
Zakonca se zavedata, da prognoza ni dobra, molita pa tudi za čudež in zaupanje v Boga. "Diagnoze so strašljive, vendar jih v resnici ne poslušam. Kako lahko zdravniki vedo, kako dolgo bom živela? Rekli so mi, da ne bi smela hoditi in živeti normalnega življenja. Pa še vedno to počnem," dodaja Tasha.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
