Gabriel Klančar je študent grafičnega oblikovanja na akademiji za likovno umetnost. V prostem času rad počne najrazličnejše stvari, od ukvarjanja z glasbo, ustvarjanja dizajnov, do športa.
Pri letošnji Stični mladih je zadolžen za grafično podobo in je vodja kreative. Zadolžen je za vse, kar je v Stični vizualnega, torej za vse plakate, aplikacijo, spletno stran, izdelke v spletni trgovini, označevalne table …
Odgovoren je, da bo vse to videti dobro in lepo. Kot pravi, je poleg vsebine zelo pomembna tudi zunanja podoba vseh teh elementov, saj lahko koga nagovorijo in navdihnejo tudi na ta način.
Od kod tvoja ljubezen do umetnosti in ustvarjanja? Je to nekaj, kar te je zanimalo že od malih nog, ali si se za umetnost začel zanimati pozneje?
Z glasbo sem se začel ukvarjati kar hitro, saj sem v osnovni šoli najprej igral klavir, nato pa ga po dveh letih zamenjal za bobne.
Z likovno umetnostjo se do konca srednje šole nisem pretirano ukvarjal. V času šolanja na gimnaziji sem bil prepričan, da bom šel študirat na fakulteto za šport. Čisto na koncu sem si premislil in se vpisal na študij arhitekture.
Takrat še nisem poznal študija grafičnega oblikovanja. Bil sem sprejet na študij arhitekture in končal prvi letnik, nato pa sem študij nadaljeval na akademiji na smeri grafično oblikovanje.
Zagotovo je precej vplivalo to, da sta oba starša v umetniških vodah. Mami je slikarka in restavratorka, ati pa arhitekt konzervator. Sam sem si sicer zmeraj govoril, da nikoli ne bom delal česa podobnega, na koncu pa sem končal na obeh fakultetah, ki sta jih obiskovala starša. 😊
Sicer pa sem zelo ustvarjalna oseba in rad svojo kreativnost spravim iz sebe, najpogosteje v obliki likovne umetnosti in glasbe.
Kje črpaš navdih za svoje umetniško ustvarjanje?
Nimam konstantnega vira, kamor bi hodil po navdih, na primer v naravo. Zdi se mi, da navdih pride od kjerkoli, bolj je povezan s tem, da se zavedam tega, kar čutim. Ko sem v stiku sam s seboj, lahko ustvarjam – to lahko pomeni, da sem pod stresom, umirjen ali pa čisto navdušen.
Navdihuje me veliko ljudi ali če vidim kake dobre dizajne. Zelo me navdihnejo tudi barve, vizualno me zelo stimulirajo na primer barve sončnega zahoda in morja. Ko jih občudujem, si na primer takoj za tem želim ustvariti kak kolaž, photoshop, ki me spominja na to, kar sem videl zunaj.
Zadnje čase se veliko ukvarjam s tipografijo, vedo o črkah, zato me zelo navdihujejo tudi kakšne zelo dobro oblikovane črke. Odkar imam ta predmet na akademiji, sem ves čas pozoren na črke v oglasih, časopisih, na telefonu … Tudi sam razvijam nove črkovne vrste.
Je več tega, da delaš po navdihu, spontano ali dela po dogovoru ali za projekte, kot je Stična mladih?
Zadnje čase je veliko več tega, da moram nekaj narediti, in premalo tega, da bi naredil nekaj sam iz sebe. Se trudim tudi za to najti čas, vendar imam v zadnjem času kar veliko projektov.
S prijatelji smo na primer oblikovali družabno igro Galerija ljudi, prijatelja sta že pred nekaj leti dobila idejo, da bi ustvarila družabno igro za povezovanje ljudi. Po nekaj letih se je nabrala cela ekipa, večinoma smo bili vsi nekdanji dijaki Gimnazije Želimlje. Zdaj delam tudi dizajne za skupino Kokosy in za neko spletno trgovino z nakitom.
Je pa to zelo dobro vprašanje, ki me spomni na to, da moram zavestno več časa nameniti za lastno ustvarjanje.
Si pa vseeno predstavljam, da je meja med ustvarjanjem za lastno veselje in tistim za projekte včasih precej zabrisana. Drži?
Res je. Ustvarjanje me res veseli. Optimalno je, če znaš tudi pri ustvarjanju za druge in za projekte najti veselje in temu dati svoj pečat.
Sta tvoja vera in umetniško ustvarjanje na kakšen način povezana? Poskušaš z umetnostjo oznanjati Boga?
Ko ustvarjam, kdaj razmišljam o Bogu, o svoji vlogi na tem svetu in se to lahko morda subtilno čuti v kakih dizajnih. Duhovnost je občasno moj navdih, ni pa nujno, da se ta navdih zelo očitno vidi na končnem dizajnu. Zdi se mi pomembno, kaj razmišljaš, ko ustvarjaš, saj se to čuti in odseva v končnem izdelku.
Kaj te je pri Stični mladih tako pritegnilo, da si se odločil, da boš tu ponudil svoje talente?
V Stično sem hodil že kot srednješolec. Pozneje sem bil bobnar v Stična bendu, že prej sem delal tudi puloverje za program Pota in evropska srečanja mladih. Lanska vodja dizajna Kaja mi je sredi leta rekla, da bi svojo vlogo rada predala komu drugemu in da je pomislila name.
Na začetku sem se malo ustrašil, da še nisem dovolj sposoben za to vlogo, tudi zdaj kdaj vmes pomislim na to, vendar sem zelo hvaležen, da imam priložnost za to izkušnjo, saj se res ogromno naučim.
V tem sem videl veliko priložnost za učenje, saj so to neke stvari, ki se jih na akademiji ne morem naučiti. Tukaj moramo zelo hitro narediti neke dizajne, delaš množično, delaš z ogromno ekipo ljudi.
Stična mladih se bliža. Česa se najbolj veseliš?
Veselim se samega dne, ko bo potekala Stična mladih, saj se bom lahko udeležil delavnic, svete maše, koncerta, kolikor bom imel časa. Imamo tudi “bunker”, kjer so vsi fotografi, dizajn ekipa, programerji, videografi, skoraj kot nek mali hekerski brlog, kjer nastajajo sprotne stvari. Sodelovanja tam se zelo veselim.
Veselim pa se tudi dni po koncu dogodka. Krasen občutek bo, če bomo videli, da so bili mladi zadovoljni, da so odšli polni navdiha in bomo videli sadove svojega dela.
Deluješ zelo vsestranski, od športa do glasbe in likovne umetnosti. Bi rekel, da si kaj od tega bolj, ali se ti zdi, da se to vse povezuje v tebi?
Mislim, da se vse povezuje in da bi težko živel brez ene od teh stvari. Šport mi predstavlja način življenja. Če se en teden ne gibam, sem tečen in slabe volje, zato se moram ukvarjati s športom.
Likovnost študiram in jo bom vedno več uporabljal, z glasbo sem pa tudi zelo povezan. Doma vsi igramo inštrumente, imam tudi veliko bratrancev, ki študirajo ali se ukvarjajo z glasbo. Pogrešam glasbo, kadar nimam časa zanjo, in se rad vračam k njej, ko imam čas.
Zdi se mi, da gre navdih z enega področja na drugega. Če grem teč, imam veliko bolj čiste misli in lahko lažje ustvarjam. Če sem pod stresom zaradi študija, se usedem za klavir in igram in potem lažje nadaljujem študij. Vsa ta področja se prepletajo v meni.
Kaj želiš sporočiti mladim, ki se odločajo, da bi stopili na pot umetniškega ustvarjanja?
Veliko mladim se zdi, da se z dizajnom in umetnostjo zelo težko preživi. Tudi sam sem si, ko sem se prepisoval s študija arhitekture na grafično oblikovanje, mislil, da morda nikoli ne bom imel službe, ne bom imel nobenega dela.
Vendar že od prvega letnika naprej ves čas nekaj ustvarjam, sodelujem pri projektih, dobivam ponudbe in dela ne zmanjka. Spodbujam tiste, ki jih to zanima in ki imajo žilico za to, naj to, da se bojijo za svojo prihodnost, ne bo razlog za opustitev želja po ustvarjanju.
Povpraševanja po tem področju je vedno več, vsako podjetje potrebuje svoj logotip, spletno stran, vsi želijo, da so njihovi izdelki, oglasi in preostalo lepo videti. Tudi sam sem vedno odprt za nova sodelovanja, saj mi to prinaša veliko veselja in me izpolnjuje.
